Opis vsebine:

O LJUBEZENSKI LIRIKI VINKA MÖDERNDORFERJA ali O LJUBEZNI V ČASU E-MAILA

Moj dragi oče II

Rekel si mi
naj te pridem pospremit na letališče
Nisem prišel
ker je bilo predaleč
Preveč kilometrov
Takrat sem zamudil priložnost
da bi te videl zadnjič

Zate se je zdela razdalja
sto kilometrov majhna
saj si se toliko vsak dan
in celo življenje vozil
v službo

Jaz pa sem spal
v postelji tisto jutro
ko si ti do zadnjega čakal
na letališču

Razdalja med nama
je bila prevelika
In trajala je štirideset let

Iz spremne besede

Ob vseh drugih linijah svoje literarne ustvarjalnosti je Möderndorfer ves čas pisal tudi ljubezensko liriko. Pomembna je v tem smislu predvsem zbirka Male nočne ljubávne pesmi (založba Mihelač, 1993). Knjiga Temno modro kot september in različni ljubezenski e-maili se nanjo v določenih segmentih navezuje, vendar obenem predstavlja novo fazo v razvoju njegove poetike.
Zbirka je razdeljena na tri razdelke, naslovljene Indijansko poletje, Vzkliki in Temno modro kot september, po katerem je naslovljena tudi celotna knjiga.
Kot sugerira že naslov, je časovni okvir prvega cikla pozno poletje oziroma zgodnja jesen, tisti prekrasni, a nedefinirani čas, ki ga Američani imenujejo indijansko poletje, v nekaterih evropskih jezikih pa je znan tudi kot peti letni čas.

Že ta časovni okvir izžareva sporočilo, saj temelji na obupani želji ustaviti čas, obdržati lepoto trenutka na dlani, preprečiti, da bi žarenje erotične bližine omahnilo v jesenski mraz, slovo, daljavo, odsotnost ... Ta osnovni impulz je upesnjen skozi vrsto čutno nazornih podob in situacij, ki jih vsi poznamo iz vsakdanjega življenja, ki jim pa pesnik vdahne decentno, poetično in nostalgično noto ...

Kot sugerira že naslov, je časovni okvir prvega cikla pozno poletje oziroma zgodnja jesen, tisti prekrasni, a nedefinirani čas, ki ga Američani imenujejo indijansko poletje, v nekaterih evropskih jezikih pa je znan tudi kot peti letni čas. Že ta časovni okvir izžareva sporočilo, saj temelji na obupani želji ustaviti čas, obdržati lepoto trenutka na dlani, preprečiti, da bi žarenje erotične bližine omahnilo v jesenski mraz, slovo, daljavo, odsotnost ... Ta osnovni impulz je upesnjen skozi vrsto čutno nazornih podob in situacij, ki jih vsi poznamo iz vsakdanjega življenja, ki jim pa pesnik vdahne decentno, poetično in nostalgično noto.
Poleg pripovednih besedil so tu tudi zgoščene pesmi, ki ljubezen izražajo na eliptičen, zamolčan način; lépo je besedilo s preprostim naslovom Lepo je:

Lepo je če je tkano
z listjem in repki veveric
Lepo je če je postlano
na popku z biseri znoja
Lepo je bledeti
s temno modrim
Lepo s kozarcem rumenila
zlitim v čašo bokov
ki se kot jesenski modras
tiho izvijejo izpod listja

Besedilo je zgrajeno na retorični figuri anafore, ponavljanja istih besed na začetku več verzov ali stavkov. Ta jezikovni postopek, ki zvišuje ritmično in semantično strukturiranost besedila, obenem pa mu na paradoksalen način podeljuje sporočilno polivalentnost, je značilen za to Möderndorferjevo zbirko.

Drugi cikel z značilnim naslovom Vzkliki potrjuje lucidno misel Paula Valéryja, da je "lirizem razvoj vzklika". Tu so zbrane pesniške miniature, ki dejansko imajo naravo vzklika, ali pa nekoliko daljše pesmi, kjer je vzklik položen v dikcijo dialoga ali monologa. Pesnik se tu giblje od preproste artikulacije erotične želje in žeje do zapletene psihologije ljubezenskih razmerij, saj natančno ve, da ljubezen ni zgolj idila, temveč tudi vse kaj drugega. Dober primer tovrstne artikulacije ljubezni je pesem Če bi te kdo drug, kjer navidezna preprostost ponavljanj besed in verzov vzpostavi kompleksno psihološko situacijo (navajamo prvo izmed treh kitic):

Če bi te kdo drug
če bi te kdo drug
spraševal
reči
ki jih pripoveduješ samo meni
Bi mu rekla
naj takoj utihne
naj zapre svoj umazani gobec?
Bi mu rekla
bi mu res to rekla?

Skozi celotno zbirko se kot rdeča nit vleče verz "temno modro kot september", ki nato doživi tematizacijo v istoimenski pesmi, ki uvaja istoimenski cikel, tretji in zadnji:

Kako vse diši po soncu vinu travi
in
tebi

Skrivam te pod plaščem in vlečem te
v stransko ulico
in v prvo hišo
ki nama pride naproti

Temno modro nebo
naju napaja s posebno nostalgijo
zato ti pod obokom nekega hodnika
ki diši po sprhnelem lesu
vlivam sonce vino
in puham travo
iz svojih pljuč
naravnost v najin poljub

Vse hkrati bi rad
(temno modro kot september):
vonjal pil puhal smolnati sad trave
in ti s hrapavo roko
rinil za holahopke
in v hlačke

Citirana pesem s svojo sintezo anekdotičnega humorja in nostalgije dobro ponazarja intonacijo celotne zbirke. Tu se tudi razkrije, da formulacija "temno modro" igra vlogo vodilnega simbola te Möderndorferjeve knjige. Temno modra barva septembrskega neba je priča in znamenje lepote trenutka, ki odteka. Ta podoba izžareva čustveno ekstatičnost in presunjenost nad enkratno, minljivo vrednostjo bivanja. Temno modro nebo je seveda nekaj netelesnega, ki pa sploh omogoči, da se zavemo telesnosti, smrtne telesnosti življenja Gre za duhovno vertikalo, ki podeljuje telesu njegovo telesnost ter svetu njegovo svetlobo.

Odkriti tematizaciji Erosa kot bivanjskega temelja, ki je značilna tako za Möderndorferjevo poezijo kot prozo, se torej tu pridruži poudarjena zavest o minljivosti vsega, o smrtnosti kot človeški usodi. V tej knjigi je Möderndorfer, izhajajoč iz eksistencialne in socialne izkušnje sodobnega časa (značilno je v tem smislu pisanje ljubezenskih sporočil po elektronski pošti), na novo artikuliral tesno razmerje med poloma bivanja, ki ju je Alojz Gradnik s starogrškima pojmoma poimenoval Eros in Thanatos.
Eros pravzaprav ni edina razsežnost ljubezni, kakor jo Möderndorfer upesnjuje v tej zbirki. Če naj v tej zvezi ostanemo pri starogrškem izrazoslovju, bi lahko rekli, da vrsta čustveno globokih pesmi tematizira agape - ljubezen v smislu dobrote, denimo ljubezen staršev in otrok. Pretresljiv je v tem smislu cikel štirih pesmi Moj dragi oče na koncu knjige: skozi jedrnat in nesentimentalen opis izjalovljenih srečanj med očetom in sinom se izvije boleča zavest o tem, da je toplina bližine ena izmed največjih vrednot življenja.

Ni naključje, da temu ciklu sledi sklepna pesem zbirke s pomenljivim naslovom Bistveno. Tudi to besedilo je zgrajeno na retorični figuri anafore, na ponavljanju besede nikoli na začetku treh kitic. Tovrstni sintaktični vzorec je značilen za zgodovinsko prvotno organizacijo verza, ki je znana kot paralelizem členov in ki je predstavljala osnovni ritmični model staroegipčanske in hebrejske književnosti, kjer je z veliko umetniško močjo prišla do besede v svetopisemskih psalmih. Pesem Bistveno je torej po svoji ritmični naravi in sporočilnem naboju - moderni psalm:

Nikoli se cvet dovolj ne odpre
da bi lahko dosegel pesem

Nikoli se čas dovolj ne umakne besedam
da bi lahko postale resničnejše od trenutka

Nikoli ni nobeno slovo dovolj daleč
da bi se lahko zgodila ponovitev

In zvezde niso nikoli tako blizu
da bi lahko našli vprašanja

na vse odgovore

V nasprotju z večino avtorjev in avtoric ljubezenske lirike, ki odpišejo zunanji svet, da bi se lahko tem bolj osredotočili na ljubezenski raj ali pekel, je v Möderndorferjevi poeziji zunanja, družbena stvarnost nenehno prisotna, kar podeljuje njegovi poetičnosti posebno etično težo. Značilna je v tem smislu pesem Hirošima e-mail.
Zbirka Temno modro kot september in različni ljubezenski e-maili predstavlja torej novo, zrelo stopnjo v pesniškem razvoju Vinka Möderndorferja, ki bogati sodobno slovensko pesništvo z dragocenimi sporočili.

Vinko Möderndorfer je gledališki in televizijski režiser. Kljub intenzivnemu delu v gledališču ostaja literatura njegova največja ljubezen. Od leta 1981 do 2002 je objavil dvajset knjig proze, poezije, dramatike in esejistike. Za mnoge od njih je prejel številne nagrade. Svojo literarno pot je začel kot pesnik, a vse do danes, kljub ukvarjanju z različnimi literarnimi zvrstmi, ni izdal svoje edine in prve ljubice - poezije. Doslej je objavil pesniške zbirke: Rdeči ritual (1975), Prodajalna slik (1977), Pesmičice (1980), Mah (1981), Telo (1989), Male nočne ljubavne pesmi (1993), Kako se dan lepo začne (pesmi za otroke, 1993), Madonca fleten svet (pesmi za otroke, 1995), Zlodejeve žalostinke (1999) in Pesmi iz črne kronike (1999).