FILOZOFIJA DENARJA

Opis vsebine:

Filozofija denarja je prvič izšla že leta 1900 in sodi na elitnih humanističnih študijskih programih na Zahodu med nespregledljive klasike. Ekonomsko izmenjavo razume Simmel kot obliko družbene interakcije. Ko monetarne transakcije nadomestijo poprejšnje oblike trgovine, temelječe na menjavi, se zgodijo ključne spremembe v oblikah socialne interakcije.

Denar postane merilo natančne delitve in manipulacije, s tem pa dovoljuje natančno merjenje ustreznih količin. Denar je po Simmlu neoseben tako, kot objekti menjave, na primer školjke ali rokodelski izdelki, nikoli niso mogli biti. Analogno denar stimulira racionalno kalkuliranje tudi v medčloveških odnosih in je glavna gonilna sila za proces racionalizacije, ki je specifičen za sodobne družbe. Da je delo izjemno aktualno tudi za konkretni trenutek, ki ga preživlja slovenska družba na prehodu v kapitalizem, ni treba poudariti.

Iz predgovora

... Pojav denarja v zgodovini, zamisel o njem in njegovo strukturo tako poskušam razvijati iz vrednostnih občutij, iz prakse odnosa do stvari in vzajemnih razmerij med ljudmi kot njegovih predpostavk, drugi, sintetični del pa spremlja njegove učinke na notranji svet: življenjsko občutje posameznikov, prepletenost njihovih usod, splošno kulturo. Tu gre torej po eni strani za povezave, ki so po svojem bistvu eksaktne in bi jih bilo v podrobnosti mogoče raziskovati, vendar pa to zaradi trenutnega stanja vednosti ni mogoče.

Zato jih je mogoče obravnavati le filozofsko, namreč s splošnim pregledom, s predstavitvijo posameznih procesov na podlagi razmerij med abstraktnimi pojmi. Po drugi strani gre za vprašanje o duševnih vzrokih; ti bodo vselej stvar hipotetične interpretacije in umetniškega prikaza, ki se ne more nikoli povsem osvoboditi individualne obarvanosti. Ta povezava načela denarja z razvojem in vrednotenjem notranjega življenja je torej prav toliko v ozadju ekonomske znanosti o denarju, kot je problemsko področje prvega dela knjige v njenem ospredju. Prvi del skuša pojasniti bistvo denarja na podlagi pogojev in razmerij v življenju sploh, drugi del pa, nasprotno, njihovo bistvo in oblikovanje pojasnjuje na podlagi učinkovanja denarja.

Niti ena sama vrstica teh raziskav nima nacionalnoekonomskega pomena. To pomeni, da so pojavi vrednotenja in kupovanja, menjave in menjalnih sredstev, proizvajalnih oblik in premoženjskih vrednosti, ki jih nacionalna ekonomija obravnava z enega vidika, tu obravnavani z drugega ...

Iz vsebine

ANALITIČNI DEL

PRVO POGLAVJE: VREDNOST IN DENAR
DRUGO POGLAVJE: VREDNOST SUBSTANCE DENARJA
TRETJE POGLAVJE: DENAR V SMOTRNOSTNIH VRSTAH

SINTETIČNI DEL

ČETRTO POGLAVJE: SVOBODA POSAMEZNIKA
PETO POGLAVJE: DENARNI USTREZNIK OSEBNIH VREDNOSTI
ŠESTO POGLAVJE: ŽIVLJENJSKI SLOG