O ESTETSKI VZGOJI ČLOVEKA

Opis vsebine:

Schiller velja ob Goetheju za največje pero nemške romantike. Tema njegovih del je svoboda, tako fizična kot duhovna. Pod vplivom Kantove filozofije je Schiller razvil svoje estetiške teorije, v katerih je poudarjal vzvišeno in ustvarjalno moč človeštva. Knjiga o estetski vzgoji človeka sodi med najodličnejša dela, v katerem je artikuliral zamisli klasičnega nemškega humanizma.

Pričujoči prevod Schillerjeve razprave je prvi slovenski knjižni prevod kakega teoretskega dela tega velikana svetovne kulture. V njej ne gre zgolj za vprašanje o naravi človeka, njegovi kulturi in svobodi. V mnogih besedilih, predvsem v pismih pred nami, je Schiller razvijal pogled o lepoti in umetnosti kot mediju, skozi katerega človeštvo in posamezen človek napredujeta k človeškemu bivanju. Schiller je razlikoval dva temeljna gona v človeku: snovni gon in oblikovni gon, ki pa se na svojevrsten način združita in dvigneta na višjo raven v gonu po igri, ki ustreza lepoti sveta.

Samo v igri je človek popolnoma človek in samo takrat se igra, ko je to, kar je, v polnem smislu besede. Z vplivanjem na igralni gon in osvobajanjem višjega človekovega jaza umetnost učloveči človeka in je pogoj za vsako družbo, ki temelji na svobodi. Pot do svobode, politične, zunanje, in notranje, duhovne, vodi skozi lepoto ...

O avtorju

Johann Christoph Friedrich von Schiller (1759-1805) se je rodil v Marbachu v Nemčiji v uradniški družini. Na knežji vojaški akademiji v Stutgartu je študiral medicino in pravo. Bil je profesor zgodovine na jenski univerzi (avtor Zgodovine tridesetletne vojne (1790-1793)). V kulturno zakladnico se je gotovo najbolj bleščeče zapisal kot velikan dramatike, saj njegov tozadevni opus med drugim obsega klasične mojstrovine, kot so Don Carlos, Wallenstein; Wilhelm Tell. Skupaj z Goethejem je bil glavna osebnost nemškega viharništva in weimerske klasike.

Tema njegovih del je svoboda. Pod vplivom Kantove filozofije je Schiller razvil svoje estetiške zamisli, v katerih je poudarjal vzvišeno in ustvarjalno moč človeštva. Med njegovimi raznimi pomembnimi estetiškimi razpravami pripada najodličnejše mesto pričujočemu spisu, O estetski vzgoji človeka (1795)