JANEZOV VELIKI EVANGELIJ - 3. knjiga : od Gospoda sprejel Jakob Lorber

Gre za zapise Jezusovih naukov (v zadnjih letih pred križanjem), kakor jih je glasbeniku Jakobu Lorberju, sredi 19. stoletja, v območju srca narekoval kristalno jasen notranji glas, ki ga je Jakob Lorber prepoznaval kot Kristusovega. Do zdaj je izšlo pet knjig, šesta je v pripravi.

Odlomek iz poglavja Rafaelov pouk o obisku svojega srca

1 Rafael: "Glej, v notranjosti hiše je že dolgo kar najhujši nered; njene sobe so polne umazanije in vsakršne nesnage, toda hišni gospodar ima zmeraj opravke zunaj in si zaradi tega ne vzame časa za to, da bi očistil notranjost svoje hiše; ker pa mora ponoči vendarle počivati v njej in vdihava nečisti zrak, zboli in postane slaboten, zato bo v prihodnje težko očistil svojo hišo in ozdravel v slabem zraku.

2 In glej, tako je tudi tvoje srce hiša duše in zlasti duha! Če pa si zmeraj dejaven navzven, kdaj boš očistil svojo hišo življenja, da bo tvoj duh uspeval v dobrem zraku tvoje duše?

O avtorju

Jakob Lorber se je rodil 22. julija v kmečki družini v Kaniži pri Jarenini. Ljudsko šolo je obiskoval v Jarenini in tam v župnijski cerkvi tudi ministriral. bil je zelo pobožen. V njegovem štiridesetem letu se je zgodilo tole: Ko se je zjutraj , 15. marca 1840, namenil, da bo sprejel častni poklic kapelnika v Trstu, je nenadoma, med opravljanjem jutranje molitve, zaslišal iz okolice srca, kot sam pravi, Kristusov glas, ki mu je govoril. Besede so zvenele kot ukaz: "Vstani, vzemi svoje pisalo in piši!" In Lorber je ubogal.

Z notranjo besedo, kot to imenujemo z verskozgodovinskim izrazom, mu je Gospod narekoval velikansko delo, ki ga danes označujemo z izrazom Novo razodetje. Obsega 25 večinoma zelo obsežnih knjig, to je okrog 20.000 strani rokopisa v nemščini, ki ga je Lorber pisal v stari gotici. Lorberjeva duhovna podoba sveta temelji na čistem Kristusovem nauku in postavlja mikrokozmos, človeka - seveda najtesneje povezanega z mikrokozmičnim vesoljem - v središče Božjega stvariteljskega načrta. Utira nov dostop do univerzalnega razumevanja poduhovljenega, kozmičnega krščanstva, ki povezuje vero in znanost ter zmore premostiti prepad med duhom in materijo, med vero in znanjem.