Kako bi bilo, če bi lahko Bogu zastavili vsa tista bivanjska vprašanja, ki nas najbolj vznemirjajo, in bi nam nanje jasno in razumljivo odgovoril? To se je zgodilo Donaldu Walschu. Pogovori z Bogom je Walscheva pripoved o njegovih zaupih pogovorih z Bogom, ki so se začeli leta 1992, ko je pisec preboleval obdobje hude potrtosti. Tedaj je sestavil pismo Bogu, v katerem je dal duška svoji negotovosti in razočaranju - in na njegovo največje presenečenje mu je Bog odgovoril.

Ta nenavadni par razpravlja o vsem mogočem, kar v živo zadeva iščočega človeka in o čemer tako radi razmišljamo pod zvezdnim nebom: o tem, kaj je čas, ali smo sami v vesolju, kaj se zgodi, ko umremo - pa tudi o politiki in celo o spolnosti, vendar knjiga še malo noče zgolj šokirati: to je pošten pogled na nekatera poglavitna vprašanja, ki so pomembna za ves planet, in nam kaže, kako bi bilo, ko bi se odprli v duhu in se tudi sami pogovorili z božanstvom. Predvsem pa to, da lahko vesolje razumemo, če le hočemo ...

Zapomni si:

Vedno si del Boga, ker nikoli nisi oddaljen od njega.

To je resnica tvojega Bitja. Celota smo. Tako spoznaš vso resnico. Ta resnica je bila hrana za tvojo lačno dupo. Vzemi jo in jo jej. Svet je hlepel po tej radosti. vzemi jo in jo pij. Stori to v spomin name. Kajti resnica je telo in radost je kri Boga, ki je ljubezen.

Resnica. Radost. Ljubezen.

To so tri stvari, ki se vzajemno izmenjujejo. Ena vodi k drugi, ne glede na to, v kakšnem vrstnem redu se pojavljajo. Vse vodi k meni. Vse so jaz.

S tem zaključujem ta pogovor tako, kakor sem ga začel. Tako kakor življenje se zaključuje sam vase.

Z njim sem vam dal resnico. Z njim sem vam dal radost. Z njim sem vam dal ljubezen. Z njim sem vam dal odgovore na največje skrivnosti življenja. Ostalo je le še eno vprašanje. Vprašanje, s katerim sva začela.

To vprašanje pa ni, komu govorim, marveč, kdo posluša?