Opis vsebine:

Tretja knjiga Vprašajte s filozofsko vsebino, ki jo namenjam mladim rojakom. Pred več ko dvajsetimi leti je pri založbi Ognjišče v Kopru izšla knjiga Pogovori pod šotori, s katero sem hotel šolarje in dijake »oborožiti« zoper vzgojno in učno manipulacijo v tedanjih šolah, v katerih je bil predpisan »verouk« tedanje državne ideologije, po jugoslovansko razumljenega, se pravi močno banaliziranega in poenostavljenega marksizma, ki je bil uradna doktrina tedaj edine dovoljene politične stranke jugoslovanskih komunistov.

Kakor sem kasneje izvedel, je bila knjiga za tiste razmere in v tej zvrsti uspešnica, saj je bilo prodano okoli 10.000 izvodov. Nekje na sredi tega časa ji je sledila druga knjiga z naslovom Četrti mag, pri isti založbi.

Izšla je kmalu po rojstvu slovenske države in je v njej tudi odmev na ta dogodek, ki za filozofsko mislečega, predvsem pa krščansko verujočega človeka ne sme pomeniti toliko, kolikor navadno pomeni za človeka, ki je predvsem »otrok tega sveta«, kakor kristjani po Jezusovem vzgledu označujemo sodobne pogane.

Prejšnja lakota in žeja po duhovnem je bila v tem času seveda močno potisnjena v ozadje, v ospredje se je prerinila dnevna politika, tu so bili gospodarski in pravni problemi, ljudje niso bili več tako zelo prepričani, da bi jim pri reševanju njihovih težav utegnila pomagati tako abstraktna veda, kakor je to filozofija. Tretjo knjigo, Vprašajte in poglejte, ali moški rodi?, polagam pred svoje predvsem mlade bralce v času, ki je za filozofsko mišljenje ugodnejši, saj so se največje in najnevarnejše iluzije, da si je mogoče srečo ustvariti z ustrezno ureditvijo na zemlji, vsaj upam tako, razkadile.

Kakor prav tako upam, da se je izkazala za cinično prevaro iluzija, s katero se je od svojega komunističnega fundamentalizma pred 30 leti poslovil glavni ideolog slovenskega in jugoslovanskega totalitarnega komunizma Edvard Kardelj, ki je v svoji tedaj tako slavljeni knjigi Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja priznal, da je bila revolucija v smislu svojih lažnih obljub povsem zaman in tako tudi njene žrtve, v zameno pa je ponudil novo iluzijo, namreč iluzijo prav tistega boržuaznega liberalizma, ki vsaj v glavah, kadar ne tudi v parlamentu in z vladno garnituro, vlada v vsej Evropi: da si namreč srečo lahko ustvari le vsak sam - ob vsem tem pa je mirno še naprej storil vse, da bi njegova partija, ki je povzročila narodu toliko trpljenja, še naprej monopolno vladala ...

Odlomek:

Kaj je Nietzche hotel izraziti oz. povedati z geslom "Gott ist tot" - Bog je mrtev? (Smilja)

V filozofiji je še posebej nevarno delati z iztrganimi in skrajšanimi navedki. Med najznamenitejšimi te vrste in tudi med najbolj zlorabljenimi je prav ta Nietzschejev stavek iz dela Die fröhliche Wissenschaft - Vesela znanost, ki jo je pisal v letih 1881 in 1882.

Delni izobraženci, ki so najzačilnejša plast sodobnega ateizma, se niso potrudili niti toliko, da bi skušali prebrati vsaj ves odstavek iz te knjige in da bi tako izvzeto sintagmo "Bog je mrtev" lahko razumeli v kontekstu, kakor je to pri filozofskih besedilih več kot nujno ...

Mnenje:

Z užitkom sem prebrala rokopis Ošlakovih odgovorov na filozofska vprašanja mladih. Navdušilo me je, da je avtorju z odgovori uspelo vzpostaviti tako neposreden stik z mladimi in jim posredovati odgovore na način, ki ga razmišljajoči mladi ljudje lahko razumejo. Njegova knjiga Pogovori pod šotori je bila v času nastanka med mladimi, ki jih zanimajo tovrstna vprašanja, poznana in brana in upam, da jih bo tudi ta knjiga osvojila.

Marinka Svetina