Pesniška zbirka

Za knjigo pesmi Milana Vincetiča Lakmus sta, kot za druge njegove pesniške zbirke, značilna oblikovni geometrizem in simetrija. Za Vincetiča besede niso le strelovodi pogovora z drugim ali s samim seboj, temveč tudi življenjskih tišin, svetlikanj in grmenj. Čudovitih tudi, ko nam grozijo in nas zastrašujejo. Po drugi strani so, iz takšnih besed zgrajene pesmi, prepolne svežih metaforičnih in simboličnih podob, ki imajo pogosto dvojno dno. Njihova večplastnost prebuja ognjemete bralčevih asociacij, ki razkrivajo njihovo večpomenskost.

Legenda

Na pretek sva bila
na pretek kot turki
ki so se razsejali pod vrtno lopo
in naskočili najino spalnico
da sva začela bedeti do zarje
ali spati pri luči
in s kresnim semenom
pod jezikom
da sva se potuhnila
pod namizni prt ali se skrila

v omaro
ki naju je zaklenila
od zunaj

Podlistek

V eni sami mili noči
sva se postarala
za drevo
tebe so boleli lasje
ko si snela
pompejsko kamejo
in škrlatno plavut
mene so izdale roke
v snežni krogli
v kateri se je dričal
grajski kombi
ki je razvažal med
čez šir in dir
da bi bil pri roki

kot midva
ki se minevava
v tej mili noči

O avtorju:

Pesnik in pisatelj Milan Vincetič (1957, Murska Sobota), diplomant slovenistike na ljubljanski Filozofski fakulteti, živi in ustvarja v rodnem Prekmurju, svoje literarne in publicistične tekste objavlja tako v literarnih prilogah časopisov kot v literarnih revijah, doslej pa je izdal v knjižni obliki pesniške zbirke Kot slutnja radovedno (1981, soavtor), Zanna (1983), Arka (1987), Finska (1988), Tajmir (1991), Divan (1993), Tanin (1998), Balta (2001), novele Za svetlimi obzorji (1986, soavtor), Obrekovanje Kreča (1995), Srebrni breg/Srebrni brejg (1995), šift v idini/Parnik v ajdi (1999), Žensko sedlo (2002), kratki roman Nebo nad Ženavljami (1992) ter roman Goreči sneg (1998).