Opis vsebine:

Pogačnik se kot pisatelj in umetnik že nekaj let posveča občutljivim procesom zemeljskih sprememb. Na osnovi svojih filozofskih in geomantičnih raziskav ugotavlja, da Zemlja kot celovit inteligenčni sistem po svoje odgovarja na nevarnost ekološkega uničenja planeta. S pomočjo svojih vizij, sanj in analize vpletenih pravzorcev zahodne kulture skuša bralcu pojasniti, kaj se dogaja v »podzavesti« našega prostora in časa. Za razliko od prejšnje knjige na to temo, ki je tudi izšla v zbirki Nova znamenja, tokrat največ pozornosti posveča človeku posamezniku in vplivu zemeljskih sprememb na naše osebno življenje. Vendar ne ostaja zgolj pri analizi, temveč ponuja številne duhovne vaje, ki človeku lahko pomagajo pri soočenju z novo strukturo prostora in časa, ki po njegovih opazovanjih nastaja znotraj in okrog nas.

Izhodišče knjige pravi, da je sodelovanje človekove zavesti nujno potrebno za uspešno odvijanje Zemljine preobrazbe. Človek bi lahko bistveno več pomagal pri samozdravljenju planeta, če bi imel vpogled v svetovno dogajanje na občutljivih energijskih, čustvenih in duhovnih ravneh bivanja.

Tako je med drugim posebna pozornost v knjigi posvečena globljim vzrokom tragedije v New Yorku 11. 9. 2001 in njenemu vplivu na naš duhovni razvoj. Avtor ni knjige zgolj napisal, ampak jo je tudi opremil z blizu 50 izvirnimi risbami, ki omogočajo drugačen kot gledanja na dane teme.

O avtorju:

Marko Pogačnik, rojen 1944 v Kranju, je leta 1967 diplomiral kot kipar na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 1965 do 1971 je deloval kot član skupine OHO na področju konceptualne umetnosti in land-arta.

Razstave, med drugim: Moderna galerija Ljubljana 1968, Beograjski Trienale 1969, Aktionsraum München 1970, Museum of Modern Art New York 1970. Leta 1971 je skupaj z družino in prijatelji ustanovil kmetijsko in umetniško skupnost imenovano »Družina v šempasu«. Obstajala je do 1979. Razstave: Trigon Graz 1977, Beneški bienale 1978. Od leta 1979 dalje deluje na področju poglobljene ekologije in zdravljenja zemlje.

Sredi 80-ih let je razvil metodo zdravljenja zemlje, podobno akupunkturi in jo imenoval »litopunktura«. Leta 1991 je oblikoval uradni grb in zastavo Republike Slovenije. Za svoje delo je bil nagrajen z Bevkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, oboje leta 1991. S svojo družino živi v šempasu v Vipavski dolini.