Pesniška zbirka

Eden najvidnejših pesnikov srednje generacije ustvarjalcev upesnjuje v svoji novi zbirki duhovno srečanje z Ameriko oz. z Novim svetom, kakor sugerira že naslov zbirke, očitno sposojen pri znameniti Dvorakovi simfoniji. Tudi v tej zbirki razbiramo značilno novo, v dosedanjih Osojnikovih knjigah malo prisotno poetiko.

Pesmi se gibljejo na robu, predstavljajo pretanjene duhovne dogodke, ki daleč presegajo zgolj osebne impresije ameriške pokrajine in nosijo močna univerzalna sporočila. So krajše od Osojnikovih običajnih, zgoščene, pisane v enotni obliki in odlično ujamejo svežino in izbrušenost » ameriškega« navdiha.

BECKY

V sanjah sem se spomnil starih časov. To je, menim, najmanj,
kar lahko storim. Nenadoma sem se razkril. Stojim pod slapom,
močan curek vode mi tleska na glavo. Potem se zapovrstjo
pojavim v spalnicah različnih barv. Vse drgeta od zadržane
erotike. Po sobah letijo ptiči. Pred vrati leži ptica in renči.
V tišino ovita hiša ječi od šumov in pokov. Ugotovil sem,
da skrbno nadzoruje vsak najin korak. Česa takega še nisem
doživel. Nobena bolnišnica ni brezhibnejša. Odgrnem se.
Naslednjo noč bom spal gol. Potem grem na vrt. Noč pometa
z oblaki. Drevesa štrlijo v zrak kot ulične svetilke teme. Kot
po navadi tudi od teh sanj ne ostane veliko. Neki občutek v
koži, utrujena sladkost v udih na meji prehlada. Arktični klici
po dotikih. Ki so videti kot obet svobode, čeprav v njih
zares vlada zmešnjava. Približam se jim z jasnim pogledom.
Na ta način lažje spim.