Od kje Douglasu Adamsu, avtorju znamenitega Štoparskega vodnika po galaksiji, ideja za "holistični" roman? Odgovor je zelo preprost: to od njega zahteva sam junak odbite in do konca sarkastične zgodbe, detektiv Dirk Gently. Ta je prepričan, da so vse stvari na svetu v svojem bistvu med sabo globoko povezane.

V skladu s to strategijo rešitve primerov, ki sem in tja zaidejo v njegovo pisarno, zdi se da po pomoti in zgolj slučajno, ne išče v njih samih. Sicer je prepričan, da rešitve morajo obstajati, a kje se mu ne sanja. No, ta malenkost mu ne povzroča glavobolov.

Ker so vse stvari medsebojno prepletene, se bo rešitev tako ali drugače že pokazala. Potrebno se je le prepustiti toku stvari.

Odlomek:

Megla se je počasi valila čezenj in ni pojasnjevala ničesar. Nekaj čevljev proč je v travi tiho ležala njegova šibrovka, iz katere se je še vedno vil dim.

Še naprej je ležal tam kot nekdo, ki leži buden ob štirih zjutraj in ne more umiriti misli, a tudi ne ve, kaj bi z njimi. Doumel je, da je pravkar doživel nekakšen šok, kar bi lahko pojasnilo, zakaj ni bil zmožen jasno misliti, vendar to ni moglo pojasniti, kako je bil pravzaprav sposoben misliti.

V stoletja trajajočih gorečih polemikah o tem, kaj, če sploh kaj, se pripeti človeku po smrti, naj bodo nebesa, pekel, vice ali razblinjenje v nič, ena stvar nikoli ni vzbujala dvomov - da bo človek zvedel odgovor vsaj takrat, ko bo mrtev.

Usedel se je. Telo, ki je sedelo, se mu je zdelo prav tako resnično kot telo, ki je še vedno ležalo na tleh in se počasi ohlajalo.

Opogumil se je in poskusil je vstati.