Vzorci v naravi

Avtor v knjigi daje odgovor na povsod navzoče prepletanje vzorcev in nevzorcev, poenotenosti in raznolikosti. Včasih se kaj zdi naključno, pa vendar ima neki skrit red, in matematika nam daje orodje za odkrivanje, kakšen red naj bi to bil. Matematikom se zdi njihova veda skrajno lepa in polna intelektualne vsebine.

Za mnoge ljudi pa je ravno nekaj nasprotnega: sterilen svet nesmiselnega računanja in begajočih simbolov. Avtor bi rad v knjigi pokazal lepoto matematike, računanje pa v celoti izpustil; tako upošteva odpor, ki ga odrasli laiki čutijo do izražanja z matematičnimi simboli. Odpove se preciznosti in enoličnosti, da ostane splošno razumljiv. Zato se njegova knjiga bere kot zgodba – tako, kot jo je tudi zasnoval. In prav na koncu nas res pripelje do tega, kako nastane snežinka.

Ian Stewart, angleški znanstvenik, ki predava matematiko na univerzi v Warwicku v Angliji, se ukvarja z zelo zanimivim načinom proučevanja narave. Na osnovi matematičnih in kemijsko fizikalnih zakonitosti proučuje nekatere zanimive naravne pojave, na tej osnovi pa se loteva tudi proučevanja nekaterih univerzalnih vzorcev, ki jih je ustvaril človek od osnovne geometrije v stari Grčiji do zapletenih geometrijskih oblik, kot so fraktali. Avtor je veliko prispeval k popularizaciji matematike, britanska akademija znanosti Royal Society pa mu je l. 1995 podelila medaljo Michaela Faradaya za največji prispevek k splošnemu razumevanju znanosti.

Osnovna tema njegovega proučevanja so simetrični pojavi v naravi, kot so npr. zebrine proge, snežinke, pajkova mreža, valovanje peščenih sipin v puščavi, vremenski vzorci, koralne čeri, pegasto leopardovo krzno, jata letečih škorcev … Avtor se sprašuje, čemu pravzaprav služijo vsi ti vzorci v naravi.

“Poglavitni krivec” teh pojavov pri živalskih in rastlinskih vrstah so prav gotovo genetski procesi, ki pomagajo živalim in rastlinam pri prepoznavanju, iskanju ustreznega partnerja, izogibanju plenilcem ... Toda avtor nas skozi posamezne, na kratko podane genetske značilnosti nekaterih naravnih vrst popelje v svet matematike, in sicer ga pri tem vodi spoznanje, da tudi najpreprostejši vzorci slonijo na matematični osnovi in imajo svoj vzrok tudi v matematičnih zakonitostih.

Tudi nogometna žoga je predmet njegovega zanimanja, saj je sestavljena iz peterokotnih in šesterokotnih ploskev. To pravilo pa je osnova za oblikovanje geodetskih kupol, ki jih je oblikoval arhitekt Buckminster Fuller.

Interdisciplinarnost matematike, njena vpetost v naravo in človeške dosežke, ki nam jih avtor s pomočjo zanimivih primerov predoči, nas prav gotovo očarajo. Še posebej nas prevzamejo izjemne fotografije, ki natančno prikazujejo moč matematike in fizikalnih zakonitosti.