Opis vsebine:

Zvočna knjiga in glasbeni album poezije Srečka Kosovela, z vrhunskima ustvarjalcema: Barbaro Korun, pesnico in eno najodličnejših recitatork poezije ter Zlatkom Kaučičem, celostnim glasbenikom v najžlahtnejšem pomenu besede. Vsekakor izdaja, ki je ljubitelji dobre poeije in glasbe ne boste hoteli zamuditi!

Vibrato tišine je srečanje poezije in glasbe. Ne gre za zvočno knjigo in ne za glasbeni plošček. Tu je pesnikova beseda prvi impulz, je kot kamen, vržen v sinje jezero tišine: vzvalovijo zvoki, in glasba objame glas. Glas in glasba se prepletata in obogatita drug drugega. Do kod sega beseda, od kod se začenja glasba? Glasba pelje besedo čez mejo njenega pomena, beseda oplemeniti zvok s pomenom. Včasih se gledata druga v drugi, včasih gresta vštric, včasih druga drugi nasproti, a zmeraj si čuteče prisluškujeta na tisti prvi tanki meji sluha: na vzvalovani tišini.

Poezija Srečka Kosovela odmeva. Pesmi fluorescirajo odmev njegovih krikov, ki odsevajo zunanji svet in vidijo, kdo in kaj ga suče. Prevrati in razvrati v političnem in družbenem so podlaga dinamičnim verzom, ki prehajajo od nepojmljive življenjske strasti do obupa nad slutenim. Pesnikov glas vpijočega v gluha ušesa se prebija skozi kaotičnost sveta, pred katerim nas Kosovel svari. Bori se proti laži, ki uničuje svet. S svojo intenzivnostjo, razkrivalno nemirnostjo in ironično zafrkljivostjo je nevaren naši otopelosti.

Istočasno pesmi, pa naj bodo to njegovi ekspresionizmi, simbolizmi, futurizmi, konstruktivizmi ali erotizmi, za seboj vlečejo nitko občutja neizmerne osamljenosti. Tisti, ki je tenkočutno spregledal kakofonijo zmedenega, sprostituiranega sveta, je v svojem uvidenju (p)ostal zapuščen in se v borbi proti ozkosti in togosti počutil nepopisno samcatega.

Donijo tudi pesmi, ki so prežete s skrivnostnostjo, mehkobo, valovanjem skozi eter, z vonji in okusi kraških večerov in večno hrepenečim otožjem. Kosovelova zaljubljenost – v dekle, v pokrajine srca in sveta, v življenje – izpoveduje magijo časa in prostora, čarobnost bitja. Slutnja onstranstva se srečuje s tu-bitjem. Srečko Kosovel je s svojimi pesmimi vpet med zemljo in kozmos, med porajanje in minevanje, v neskončnost. Še vedno pa se manifestira skozi prisotnost pristnosti, preprostosti in neposrednosti.

Kosovelove pesmi so resnične, ker so večne. Ker govorijo o enem spoznanju sveta. Takratna sodobnost se preveša v tokratno vsedobnost. Nabir pesmi v tvojih dlaneh želi ujeti pesnikovo kalejdoskopskost: različnosti, zrcaljenja, spreminjanja, vrtenja ene entitete. Tiste, ki ne more biti spregledana.
Srečko Kosovel ni več samo utišani Kraševec. Postaja glasni Bivalec Svetovja. Svetovljan.

O AVTORJU