Nihče me ne razume,
le gozd in reka.
Vse, o čemer govorim,
vse je minilo,
in skupaj s tem je vse odšlo -
še leta mladosti.

Knjiga je nastala iz neposredne izkušnje pisateljice, ki je v 90. letih vrsto let preživela med Romi. Odkriva presenetljive razsežnosti najbolj skrivnostne in tabuizirane kulture v Evropi.
Njen naslov izhaja iz znane romske izjave - vse življenje sem preživel na kolenih, a pokopljite me pokončno.

Isabel Fonseca je v prvi polovici devetdesetih let minulega stoletja štiri leta preživela med Romi Srednje in Vzhodne Evrope. K raziskavi jo je napeljala nenavadna, nasprotujoča si predstava o Romu kot romantični figuri na eni strani in Romu kot parazitskem, ogrožajočem tujcu na drugi. Na podlagi terenskega dela, ki je vključevalo obiske več evropskih držav (med drugim Albanije, Romunije, Bolgarije, Makedonije, Poljske in Nemčije), bivanje pri romskih družinah in brskanje po arhivskem gradivu, je ustvarila eno najbolj fascinantnih knjig o Romih.

Avtorica skozi osebne izpovedi in življenjske usode posameznikov spregovori o kočljivih vprašanjih trenutnega položaja Romov v Evropi, sprašuje se o izvoru Romov in njihovem eksodusu, razbija stereotipe. Piše tako o zamolčanih dejstvih iz preteklosti, zasužnjevanju Romov in medvojnem holokavstu na primer, kot o glasnih sodobnih prerekanjih, kot so romunski požigi romskih naselij in soočanje Nemčije z romskimi prebežniki.

Pri vsem tem pa ne zanemari stališča romskega posameznika, pa najsi gre za prebivalca barakarskega naselja ali aktivističnega intelektualca. Ne glede na to, ali so Romi o svoji narodni in etnični identiteti govorili ali ne, so bili v Vzhodni Evropi obdani z ljudmi, za katere se je zdelo, da ne govorijo nič drugega. In od njih so se razlikovali prav po tem ne-védenju, čeprav so se tega le malo zavedali. Začela sem verjeti, da je ravno to glavna poteza njihove identitete.

Odlomek

"Geza me je o izvoru svojega naroda morda povprašal le zato, da je lahko malce pokramljal. Nisem srečala veliko Romov, ki bi jih to zares zanimalo; zgodovina se je pri večini končala s spominom najstarejše živeče osebe v skupnosti. Toda o Gezi sem na svojih potovanjih veliko razmišljala in ga vedno znova srečevala. V dobrih štirih letih sem obiskala na ducate romskih skupnosti nekdanjega vzhodnega bloka – bila sem v Albaniji, pa tudi na Poljskem, v Bolgariji, Češkoslovaškem, Jugoslaviji, Romuniji, Moldaviji in Nemčiji.

Če ne moreš povedati, od kje prihajaš, si nihče in o tebi ne more nihče reči ničesar.
Toda Geza je ponudil dober odgovor: dom bi lahko bil kjerkoli in bil je povsod. Sami začetki morda niti niso toliko pomembni. S svojo skorajda mitično prisotnostjo so ti ljudje vedno navzoči, vendar morajo, ne glede na to, kje se znajdejo, vedno znova začeti na začetku. In dospeti tja je bilo že od nekdaj dolgo, težko potovanje.

Romi lažejo. Veliko lažejo – pogosteje in bolj domiselno kot drugi ljudje. Ne drug drugemu, temveč gadjom. Toda s tem ne mislijo nič slabega. Laganje je konec koncev zabavna stvar. Olepševanja so namenjena zadovoljstvu. Povedati želijo to, kar mislijo, da si želiš slišati. Hočejo te razveseliti, hočejo se razveseliti; hočejo te zabavati."

O Gospod, kam naj grem?
Kaj naj naredim?
Kje lahko najdem pesmi, legende?
Ni me v gozdu,
ne srečujem se z rekami.
O, gozd, moj oče,
črni moj oče!

Čas potujočih Romov je že davno mimo,

A vidim jih,

žarijo,
močni so in bistri kakor voda.
Lahko jo slišiš potovati,
ko si želi spregovoriti.

A uboga stvar nima jezika.

... voda se ne ozira nazaj.
Beži, teče daleč tja,
kjer je oči ne bodo videle,
vode, ki potuje.

Mnenja:

"Pionirska, slikovito napisana, poučna in alarmantna knjiga o največji, najmanj poznani in najbolj zatirani manjšini Evrope ... Pokoplji me pokončno - tesnoben krik romskih aktivistov - bi morali slišati vsi, ki jih skrbi za človeško dostojanstvo." - Washington Post

"Knjiga Isabel Fonsece je pravo odkritje: med njenimi stranmi, ki nas popolnoma prevzamejo, se odkriva skriti svet, prezrt in tajen, preganjan in neznan." - Salman Rushdie

" ... sijajen, edinstven dokument, ter slikovita in učena, strastna in disciplinirana, obupno resnična pripoved o ljudeh, ki so mi blizu. Romi in jaz smo na to knjigo čakali." - Yehudi Menuhin

"Romi, ki jim potovanje, gibanje, pomeni več kot komu drugemu, čigar zgodovina in večstoletni vsakdan nista tako zelo prepletena z medcelinskimi transverzalami, brezpotji, križišči, obcestnimi znaki in kretnicami, so Zemljani v najbolj žlahtnem pomenu besede. So ljudje, ki so obkrožili zemeljsko oblo, pri tem pa obrobili svetove, kjer so se pojavili; včasih so pri tem, tudi s pomočjo ljudi, med katerimi so zaživeli, nezavedno ustvarili ostre robove, in ko so pogledali izza njih, so jim ljudje prehitro rekli zarobljenci. V knjigi avtorica sama pogleduje za robove, tam pa srečuje ljudi, ki vsak na svoj način kličejo: »Pokoplji me pokončno, vse življenje sem preživel na kolenih.«" - Tina Volarič

O avtorici:

Isabel Fonseca je študirala na univerzah v Kolumbiji ter Oxfordu. Pri časopisu Times Literary Supplement je delala kot pomočnica urednika ter urejala Soho Square. Piše za vrsto publikacij, med drugim Independent, Vogue, The Nation in The Wall Street Journal. Je Američanka, ki živi v Londonu, in avtorica ene najprodornejših knjig o Romih, Pokoplji me pokončno, ki je nastala na podlagi njenega večletnega srečevanja z Romi Srednje in Vzhodne Evrope. Živi v Londonu.