Opis vsebine:

Maja Milčinski najprej predstavi stebre kitajske, japonske in korejske duhovnosti – konfucijanstvo, daoizem, budizem in šintoizem, ki jih bogato ilustrira z odlomki iz literarnih, filozofskih in religijskih del. Problematiko osvobajanja v povezavi s tehnikami krepitve telesa-duha nato razvija skozi odnos do narave, filozofije, religije in smrti in skozi komparacijo zahodnega in vzhodnega pogleda.

Pri prvem črpa med drugim iz del Leibniza in francoskih jezuitov in ob tem prikaže, kako se je razsvetljenska Evropa začela obračati navzven in pri drugih kulturah in civilizacijah iskati odgovore na vprašanja svoje miselne usmeritve. V prepletu s tem oriše razvoj azijskih miselnih smeri vse do sodobnih tokov zlasti japonske, kitajske in korejske misli (Kitaro, Nishitano, Dogen, Yuasa, T’oegye), ki skuša na novo odgovoriti na vprašanje osvobajanja, na katero so odgovarjali že azijski filozofi klasičnega obdobja.

V človeškem srcu je mesto Resnice: Celo brez godal in pihal bo samo od sebe uživalo v spokojni radosti; celo brez kadila ali čajabo samo od sebe opojno dišalo.Kaj je Resnica poslednjega oziroma kje je njeno mesto? Vseobsegajoča enotnost se razodeva kot bistvo, ki je nad vsakršnimi idejami in koncepti.  

Tradicije, s katerimi se ukvarjamo v tem delu, segajo na območje apersonalnega, pa vendar nudijo orodja, ki omogočajo, da iskalec na poti osvobajajoče duhovnosti ostaja človečen in se v tej drži tudi krepi. Tudi filozofske šole in religijske usmeritve, ki so sicer osredotočene na zavestne cilje in usmerjajo v krepitev moralnih dejavnikov in družbenih vrednot, opozarjajo na dejstvo, da ljudje prav na področju zavestnih prizadevanj najbolj pogosto zaidejo.