Z modo, modnimi oblačili, modnim oglaševanjem in modnimi revijami ter modno industrijo se srečujemo tako rekoč na vsakem koraku, malo pa je resnih družboslovnih del, ki bi ta neločljivi del naših življenj globlje raziskala in pojasnila.

Malcolm Barnard v pričujoči knjigi modo analizira ne le kot kulturni in komunikacijski pojav, ampak tudi skozi njene socialne, politične in spolne vidike.

Piše zlasti o:

vlogi in funkcijah mode: razlikovanje med modo in oblačenjem, modo in antimodo, funkcijami zaščite, spodobnosti, privlačnosti;
modi in družbeni reprodukciji: vladajoča moda kot moda vladajoče kulture, osvobodilni potenciali mode v podrejenih slojih ali v subkulturah mladih, feministične prakse;
modi kot izražanju spolnih in političnih pripadnosti: izražanje individualnosti ali družbenega statusa, ženskost, »novi moški«, prisvojitev modnih slogov pri ženskah iz delavskega razreda;
V svojem razgledovanju po svetu mode, zgodovinskem in današnjem, se Barnard opira zlasti na ideje Jacquesa Derridaja, Fredrica Jamesona, Jeana Baudrillarda, Thorntona Veblena, Elisabeth Wilson idr.
Delu so dodani obsežen seznam literature ter imensko in stvarno kazalo.

Sociološki fenomeni oblačenja.

"Avtor namreč ne analizira zgodovine mode, ki so jo trasirale modne hiše Dior, Lacoste, Armani in podobni. Namesto tega se sprehaja po teorijah in konceptih, s katerimi so oblačenje analizirali semiologi, kulturologi, komunikologi, sociologi, filozofi in antropologi. Tako pojasnjuje etimologijo besed, ki označujejo modo, opozarja na zgodovinski razvoj pojmov; v srednjem veku je kultura pomenila način obdelovanja zemlje in skrb za živino, šele za tem je začela označevati človekov razvoj.

Barnard mode ne vzame vzvišeno kot princip manjvrednega samodokazovanja, ampak le kot eno izmed označevalnih praks vsakdanjega življenja poleg umetnosti, filozofije, časnikarstva … Najbolj učinkovito jo kot fenomen ponazori zgodovina, naj si bodo primitivne ali totalitarne družbe, ki niso spodbujale posameznikov k iskanju identitete prek svojskosti oblačenja, ali pa v razrednih delitvah, ko so npr. v začetku 19. stoletja v Angliji zaradi pocenitve potiskanega bombaža preprosti delavci začeli kupovati in nositi barvno bombažasto blago. Srednji in visoki razred sta takoj odreagirala: da bi se razlikovala od množic sta se zatekla pod držaje blago belih barv.

Punk je podobno pomenil upor zoper vladajoče vrednote, ko si je kot dekoracijo nadel straniščne verižice in sponke, medtem ko so feministke šestdesetih izražale odpor do diktata mode tako, da niso nosile nedrčkov.

Knjiga torej, ki bralca napeljuje k razmišljanju, kaj vse sporoča moda, kako se v njej odražajo družbeni statusi, kako deluje prek sistemov konotacije in denotacije. Ker ni pisana avtorsko, ampak kot premislek serije teoretičnih del, ne spada med humanistične uspešnice. A vendar je dovolj premišljeno napisana, da z bogatimi referencami napeljuje bralca, da modi ne sledi le s pogledom, ampak tudi z razumom. " - Bernard Nežmah, Mladina