Knjiga prinaša bogastvo slovenske ljudske kulturne dediščine - kratek pregled najpomembnejših slovenskih šeg, ki jih povezuje z najbolj priljubljenimi domačimi pesmimi in jih razporeja po mesecih od januarja do decembra in ilustrira s starimi risbami

V teh starih pesmih in šegah je skrita resnična podoba našega naroda, ki je preživel tisoč let pod tujo oblastjo, a je vendar ohranil svoj lastni obraz.

S svojimi koreninami segajo mnoge naše šege v častitljivo starost indoevropskega izročila, v čas, ko je bila Evropa zares še en sam kulturni in jezikovni prostor. Današnja Evropa se po dolgih tisočletjih spet povezuje v enotni prostor. Želimo ga obogatiti z žlahtnostjo stare kulture našega naroda, doma pa jo kot dragoceno dediščino želimo ohranjati naslednjim rodovom.

Od setve do žetve od zibelke do groba

Življenje človeka je enako življenju rastline. Od pomladne rasti od poletja, ko oba, človek in rastlina, dosežeta višek svojih moči. Po zreli jeseni oba stopata v zimo svojega življenja, kjer se njuna pot umiri. A to je le sled enega človeka in ene rastline. Življenje teče dalje in po zimi pride spet pomlad.

Enako sovpadata letni in življenjski krog v pesmih in šegah našega ljudstva, ki je vedno, tesno povezano z zemljo, prisluhnilo utripu njene rasti.

V dolgih ZIMSKIH večerih je slovenski kmet povabil družino in sosede k ličkanju koruze, ribanju repe, k preji in tkanju in povedal ali zapel pesem o davnih dneh. V predpustnem času je vesel zapel stvatbeno pesem in nato pohitel, da ne bi zamudil pustnih norčih.

Zgodnja POMLAD mu ni pomenila le veselja ob prebujeni rasti, ampak tudi žalost ob odhodu k vojakom, v boje za tujega cesarja in njegove koristi.

V času setve in žetve, v POLETJU svojega življenja, je spoštljivo prisluhnil stari jurjevski in kresni pesmi, ki naj bi njegova polja varovala pred zlemi duhovi in priklicala nanje rodovitnost. Svojemu otroku je zapel otroško pesem, prisluhnil njegovi pesmi o sončku, rožah in živalih in že pohitel, da je ujel takt svoje stanovske pesmi, ki mu je pomagala pri delu.

JESENI, ko je spravil pridelek pod streho, ko je dozorelo grozdje, se je pridružil prijateljem v veseli pivski pesmi ter ob njej zapel še kako šaljivko in nagajivko. Ko je prišla pozna jesen in je na polju zmanjkalo dela, je v srcu zaskelela stara rana - spomin na ljubljeno ženo, dekle, mater, očeta, ki jih je zakrivala zemlja. Tiho je zapel žalostno pesem. Medtem mu je sneg zametel kočo. Začeli so se hladni, skrivnostni dnevi teme, čas slabotnega sonca. Po vasi je odmevala koledniška pesem in sovaščanom želela zdravja in sreče v novem letu.

Iz vsebine:

Od setve do žetve od zibelke do groba
Januar prosinec (Novo leto, 1. januar; Pernahti, 5. januar; sveti trije kralji, 6. januar; Zimski večeri; Izdelovanje platna; Klicanje pomladi
Februar svečan (Poskočnice za štajeriš; Pust)
Marec sušec (Nabori vojakov)
April mali traven (Velika noč; Plesi in kola; Jurjevanje)
Maj veliki traven (Majski mlaj; Sprejem novincev v fantovščino; Florjanovo, 4. maj; Izbira ženina; Fantje na vasi; Fant vasuje; Dekle pričakuje fanta; Nevarnosti vasovanja; Kakšno dekle bi si izbral?; Izpoved ljubezni; Neizpolnjene želje; Slovo; Nezvestoba; Prepir; Na potep!)
Junij rožnik (Kresovanje; Živali v ljudskem izročilu; Lastovica; Vrana in sraka; Kukavica; Sova in čuk; Štorklja)
Julij mali srpan (Sejem; Ziljsko štehvanje; Skrb za otroka; Otroška pesem)
Avgust veliki srpan (Žetev; Košnja; Mlatev; Pesmi ob delu; Kmet; Mlinar; Pastir; Oglar; Drvarji; Splavarji – flosarji; Furman
September kimovec (Metev prosa; Pesmi o krajih in pokrajinah)
Oktober vinotok (Trgatev; Rovaš; Gnojvoža)
November listopad (Vse sveti, 1. november; Martinovo, 11. november)
December gruden (Miklavževo, 6. december; Dvanajst volčjih noči; Božič, 25. december; Božični koledniki; Štefanovo, 26. december; Tepežni dan, 28. december; Dnevi pred koncem leta; Bohinjski otepovci; Silvestrovo, 31. december; Novoletni koledniki)

Dušica Kunaver, prof. angleščine in ruščine v pokoju iz Ljubljane

Dušico Kunaver mnogi poznamo kot zbiralko ljudskega izročila. V zakladnici njenih knjižnih objav so ljudske pesmi, pripovedke, reki in legende, tudi življenjepise najdemo vmes. Od leta 1996 je samo v zbirki Pod lipo domačo, ki izhaja v samozaložbi, izšlo 16 del. In vendar je to le sad drugotne, lahko bi rekli ljubiteljske dejavnosti, medtem ko je poklicna pot Dušice Kunaver izpolnjena s poučevanjem angleščine, z oblikovanjem izvirnih učnih gradiv, vključevanjem staršev v učenje jezika in z ozaveščanjem etičnih vidikov poučevanja. Dobitnica priznanja se zaveda, da živimo v prelomnem obdobju. Vstopamo v nove mednarodne povezave. Če hočemo biti soustvarjalci prihodnje multikulturne Evrope, ne moremo naprej brez znanja jezikov. A kako poučevati tuj jezik, da postavimo trdne temelje znanju, ne da bi ob tem nekritično prevzemali tuje kulturne vzorce?

Dušica Kunaver pozna odgovor. Izhajati moramo iz lastnih korenin in spoštovati pravico do drugačnosti. Zavedati se moramo, da lahko tudi mi obogatimo druge s svojo kulturno dediščino, zato jo moramo najprej poznati in se naučiti, kako jo predstaviti - na primer v angleščini. Programi, ki jih je pripravila, segajo od Vrabčje šole lepega vedenja (za najmlajše) do strokovno zahtevne Angleške poslovne korespondence. Jezikovna šola Dušice Kunaver je v znamenju barv. Mavrična bližnjica do angleščine je opremljena s knjigami, kasetami, sestavljenkami in zloženkami. Staršem je namenjen priročnik Učim se učiti. Gradiva, namenjena učiteljem, pa opozarjajo na pasti poučevanja. Pedagoška neugnanost Dušice Kunaver skorajda ne pozna meja. O temah, ki jih obravnava v svojih knjižnih delih, že več kot 15 let predava poslušalcem vseh starosti, v najrazličnejših okoljih.