Antologija sodobne slovenske mladinske kratke proze

"Založba Genija je domislila izjemno zanimiv projekt o izidu kratkoprozne zbirke za mladostnike, ki bi jo napisali različni uveljavljeni mladinski pisatelji. Izbrani avtorji so bili povabljeni, da napišejo oziroma pošljejo še neobjavljeno kratkoprozno besedilo, tako so v knjigi Geniji zbrana besedila enajstih sodobnih slovenskih mladinskih prozaistov. Ciljna bralska publika so najstniki v višjih razredih osnovne šole, kjer tovrstne proze primanjkuje oziroma je skorajda ni.

Gre za na Slovenskem uveljavljene mladinske avtorje, ki so se že dokazali tudi v pisanju kratke proze ali drugih proznih književnih vrst za mladino.
Avtorji so imeli svobodno izbiro književne perspektive, kar pomeni, da so lahko besedila fantastična ali realistična. V večini primerov nastaja za najstnike realistična proza, v kateri so glavni literarni liki stari toliko kot bralci tovrstne literature. Mesto je običajnejši milje, saj večina mladostnikov živi v mestnem okolju, zato je zanje idiličnost ruralnega okolja skoraj nedosegljiva. Svet mladostnikov je svet računalnikov, elektronskih medijev, prevoznih sredstev, onesnaženega okolja, nedružabnih in zgolj nujnih socialnih stikov, stisk, ki izvirajo iz odraščanja samega. Mladostnik se prepira s svetom in s samim seboj, je upornik, čeprav ne pozna svojega cilja. Težave odraščanja so v kratki prozi še posebej zgoščeno opisane, ni manj pomembnih motivov, temveč gre za koncentracijo usodnih dogodkov. Kratka proza ima v slovenski mladinski književnosti pet izstopajočih žanrov, vsi se pojavljajo tudi v Genijih, in sicer: spominsko kratko prozo, doživljajsko kratko prozo, ljubezensko kratko prozo, sodialno-psihološko kratko prozo in fantastično kratko prozo. Tema posamezne zgodbe je bila tudi osnovni kriterij razvrščanja zgodb, v okviru posameznega žanra pa so avtorji razvrščeni glede na letnico njihovega rojstva.
In zakaj naslov Geniji? Naslov antologije sodobne slovenske mladinske kratke proze nikakor nima zgolj enoznačnega pomena, saj pomeni mladostnike, ki berejo, pomeni tudi pisatelje, ki so napisali knjigo zanje, pomeni založbo, ki je knjigo izdala."

Izr. prof. dr. Dragica Haramija

Iz vsebine

Tone Partljič: Ali ste videli Kolomana Giderja?
Marko Kravos: Geniji skrivaj
Mate Dolenc: Strah
Bogdan Novak: Ljubezen na počitnicah
Slavko Pregl: Fotografija z valete
Dim Zupan: Duh Maksa Zeljarskega
Tatjana Kokalj: Marlenkina zgodba
Marjana Moškrič: Pikapolonica poleti v nebo
Janja Vidmar: Hud dan v mojem lajfu
Maja Novak: Svetloba iz sanj
Spremna beseda k antologiji: Košček čustev za ta ne preveč prijazni svet

Slavko Pregl (1945), po izobrazbi diplomirani ekonomist, se že vso svojo poklicno pot ukvarja s tiskanimi mediji: bil je član uredniškega odbora Tribune, sodelavec Mladine in Pavlihe, glavni in odgovorni urednik Mladine, nato je služboval na različnih mestih v Mladinski knjigi, pretežno vezanih na poslovanje s tujino. Kasneje je pridobil status samozaposlenega v kulturi, poklic pisatelj, v letu 2009 pa je postal direktor Javne agencije za knjigo. Od konca leta 2007 je predsednik Društva slovenskih pisateljev in predsednik Sveta Narodne galerije, pred tem je bil predsednik Društva slovenskih založnikov, predsednik Sveta za kulturo pri Vladi Republike Slovenije, med letoma 2002 in 2008 je bil predsednik Društva Bralna značka Slovenije.

Pregl je eden tistih slovenskih mladinskih prozaistov, ki svojo popularnost med mladimi bralci nedvomno stopnjuje že od prvega izdanega dela (Odprava zelenega zmaja, 1976), doslej pa je v knjižni obliki izšlo že blizu trideset različnih del, seveda če ne upoštevamo ponatisov in prevodov. Tematika neproblematičnega otroštva, polnega avanturizma, močno podkrepljena s komiko, predstavlja največjo privlačnost Preglove mladinske književnosti, v zadnjih nekaj letih pa se avtor posveča predvsem najstniškim problemom, nasilju med vrstniki, opozarjanju na problem droge in razslojevanju družbe.