Opis vsebine:

Edvard Bach (1886 ¦ 1936) je bil angleški zdravnik, ki je iskal naravna zdravila, ki bi pozdravila prave vzroke bolezni, ne pa samo odpravljala simptome. Pravi vzroki bolezni so po Bachovem prepričanju negativna čustvena stanja, ki trajajo tako dolgo, da se odrazijo na telesu kot bolezen. Če človek nekonstruktivne vzorce obnašanja prepozna in jih nadomesti z ustreznejšimi, potem se bolezen ne pojavi, če pa se je že pojavila, izgine. Edward Bach je našel cvetove, ki pomagajo negativna čustvena stanja, kot so strah, sovraštvo, jeza, ljubosumnost, obup, malodušje ... preobraziti v bolj pozitivna: samozaupanje, ljubezen, sočutje, veselje, mir ... Zdravijo torej tam, kjer je bolezen nastala, in nimajo stranskih učinkov kot kemična zdravila.

Bachove kapljice uporabljajo mnogi širom po svetu za samozdravljenje, kot psihično pomoč ob siceršnjem medicinskem zdravljenju ali pa kot pomoč pri čustvenih težavah.

Bachova cvetna terapija doživlja danes vrsto izpopolnitev, nadaljevanj in je navdahnila mnoge terapevte, da poskušajo sporočila Bachovih cvetov izraziti v najrazličnejših umetniških izrazih: plesnem, slikarskem, fotografskem, kiparskem ... Robert Dorsch, zdravnik in psihoterapevt iz Münchna, je sestavil zgodbo za vsak Bachov cvet.

Njegove zgodbe nam pokažejo nekonstruktivne vzorce obnašanja in pot do preobrazbe. Dotaknejo se nas tam, kjer se obnašamo tako kot njihovi junaki, tako da lahko prepoznamo zmoto in jo popravimo. Pomagajo nam - podobno kot Bachovi cvetovi - spoznati, kako smo lahko notranje bolj mirni in izpolnjeni. Lahko jih beremo ali pripovedujemo naprej bližnjim, otrokom, prijateljem. Dr. Robert Dorsch jih uporablja v svoji psihoterapevtski praksi skupaj z Bachovimi kapljicami. Vendar niso namenjene samo strokovnjakom, ampak si lahko z njimi na preprost, blag in ustvarjalen način pomaga vsakdo.

Ob vsaki zgodbi je tudi slika cveta, o katerem zgodba pripoveduje, in na ta način se veliko bolj povežemo z njegovim sporočilom, kot če bi poznali le številko stekleničke Bachovih kapljic. Avtorju je uspelo ustvariti pristop do Bachovih cvetov, ki se ne razkrije predvsem po mentalni poti, ampak neposredno doseže človeško srce in dušo.

Zgodbam se lahko samo prepustite in uživate ob branju. Če pa jih želite povezati z Bachovo cvetno terapijo, so vam v pomoč Cvetni telegrami, ki na koncu knjige o vsakem cvetu v telegrafskem stilu povedo bistveno: kakšna je rastlina, tema zgodbe, nerešena in kasneje razrešena raven cveta, vzorec obnašanja in vodilni simptom ter učna naloga, ki stoji pred nami.

Iz vsebine

Predgovor
Uvod
Nastanek zgodb
Uporaba zgodb (Kot učna metoda, Kot informacija pacientom, Kot diferencialnodiagnostična pomoč, Kot terapevtsko orodje, Kot izhodišče za terapevtsko delo)
Spodbuda za ustvarjanje lastnih zgodb
Popotniška zgodba
REPIK - AMONY, Srečanje
TREPETLIKA - ASPEN, Tremola, trepetlikova deklica
TAVŽENTROŽA - CENTAURY, Osvoboditev izpod jarma pričakovanj
ROŽIČ -CERATO, O nekom, ki je zunaj iskal tisto, kar je mogoče najti le znotraj
ČEŠNJELIKA SLIVA- CHERRY PLUM, Volk v ovčjem kožuhu
CVETNI POPEK DIVJEGA KOSTANJA - CHESNUT BUD, Mala kobilicia
CIKORIJA, POTROŠNIK - CHICORY, Varuhinja poti
SROBOT - CLEMATIS, Ptiček
...

Cvetni telegrami
O avtorju

Zgodba iz knjige:

Gorjušica, gorčica – Mustard / Preblisk

Mlada ženska je na mali stojnici vsako jutro prodajala različne vrste gorjušice (gorčice), ki jih je doma pripravila po starih receptih in z njimi polnila kozarce.

Od časa do časa pa je preživljala različno dolga obdobja turobnosti in pobitosti. Videti je bilo, kot bi se takrat z jasnega neba spustil nanjo temen oblak, in pogreznila se je v črno melanhonijo. Bilo je, kot bi oblak požrl vse, kar jo je zanimalo, vse veselje do življenja, luč in vse barve, tako da je bil svet videti siv in brez upanja.

Tedaj je pripravljalka gorjušice negibno ležala v postelji ali sedela na stolu in bila na milost in nemilost prepuščena temu duševnemu stanju, dokler ni ravno nenadoma in brez prepoznavnega razloga, kot se je pojavilo, tudi izginilo.

Bil je maj, ko je spet nekoč potrto sedela v svojem stolu pred oknom in ni videla ne žarečega pomladanskega sonca ne pisanih barv. Vse je bilo mračno in sivo – glej ne – v sivini je bil rumen madež, žvepleno rumena površina cvetoče gorjušice. Pripravljalko gorjušice je na nenavadni pogled popolnoma osupnil, saj dotlej črni oblak ni prepuščal nobene druge barve. Kot od čudeža predramljena je vstala in odšla naravnost do rumenega madeža v pokrajini. Usedla se je sredi rumenega cvetnega razkošja in temni oblak je izginil. Vse barve so se vrnile in z njimi tudi veselje do življenja.

Obenem pa se je zavedela tudi dotlej skritega vzroka za svojo turobnost. V zadnjih dneh je občutila željo po družini, pa je misel na to vedno znova odrinila. Zdaj je čutila, da je s to tematiko povezanega veliko strahu, strahu pred odgovornostjo in pred življenjem z vsemi tveganji in nepredvidljivostjo nasploh. Zdaj, ko je občutila strah, mu ni bila izročena na milosti in nemilost, lahko se je soočila z njim in tako se je zmanjšal.

Ko se je temen oblak naslednjič po daljšem času spet spustil nanjo, je šla takoj, kot bi jo vodila nevidna roka, k polju gorjušice in se spustila vanjo. Oblak je takoj izginil in spoznala je, kaj se je tokrat skrivalo za melanhonijo. Da ji je oče umrl, je sicer ni globoko prizadelo, ker ni čutila, da bi ji bil blizu. Zdaj ji je postalo jasno, da je ta dogodek sprostil v njej strah pred smrtjo, ki pa se ga ni zavedala.

Ko je gorjušica znova pregnala njeno melanhonijo, je odkrila, da je vzrok njenemu počutju potlačena jeza. Koliko bolj se je zavedala duševnega ozadja svoje melanhonije, toliko redkeje jo je prizadela.

Čez nekaj let si je z moškim vesele narave ustvarila družino. Postopoma se je s pomočjo moža in gorjušičnega polja v njej razvila neomajna mirnost, s katero je bila kos vsemu. Pogosto je bila za druge preblisk, tako ko prej zanjo žareče rumena barva gorjušičnega polja.

GORJUŠICA, GORČICA – MUSTARD

Rastlina: njivska gorjušica, njivska gorčica, Sinapis arvensis, žvepleno rumeni cvetovi, semena, ki dolga leta počivajo v zemlji, kalijo, takoj ko je površje zmoteno (ko pridejo iz globine na površino)

Tema: svetloba in senca

Nerešena raven: žrtev temnega oblaka

Vzorec: nezaveden strah pred življenjem in smrtjo hromi živost

Vodilni simptom: depresija, ki se pojavi in gre brez prepoznavnega razloga, kot temen oblak (endogena depresija)

Razrešena raven: neomajna mirnost, strahovi so zavedni

Zgodba: Preblisk

Učna naloga: soočenje z nezavednimi strahovi, teme: smrt, življenje kot tveganje, agresija, pripravljenost sprejeti odgovornost in biti aktiven