Ko je britanski fizik Stephen Hawking, eden osrednjih mislecev našega časa, leta 1988 izdal poljudnoznanstveno knjigo Kratka zgodovina časa, je dosegel nepričakovan uspeh. Kljub zahtevni tematiki – delo govori o nastanku vesolja, njegovi sestavi in zakonih, ki vladajo v njem – je bila knjiga prevedena v več kot 40 jezikov in prodana v več kot 10 milijonov izvodih.

A od izida knjige je Hawking prejel nešteto pisem bralcev, da so se le s težavo prebili skozi nekatere najpomembnejše koncepte, predstavljene v knjigi. Zato je Lukasov profesor matematike s svojim sodelavcem Leonardom Mlodinowom pripravil novo knjigo Krajša zgodovina časa, v kateri je zakonitosti vesolja podal na vsem razumljiv način, hkrati pa knjigo posodobil z najnovejšimi znanstvenimi dognanji (od teorije strun do prvih korakov proti oblikovanju popolne, poenotene teorije).

Krajša zgodovina časa je poljudno napisana knjiga, ki ne zahteva fizikalnega predznanja in tako vsem omogoča vpogled v zakone, ki vladajo vesolju, v katerem živimo.