Kulturna pedagogika

Opomba:

Opis vsebine:

Kulturna pedagogika - Kažipot za umevanje včlovečevanja > Faksimile iz leta 1927

Visokošolski mladini (Nastopno predavanje na univerzi dne 15. aprila 1920)

Morala in družba (Temeljna načela tukaj nastopajoče dinamike)

Kulturna pedagogika je temeljno Ozvaldovo delo, v kateri pojmuje vzgojo kot kulturni proces. Njen namen pa je, da objektivne kulturne vrednote čim bolj prehajajo v subjektivno kulturnost gojenca in ga tako razvijajo v osebnost.

Tudi Ozvaldovo stališče o vprašanju prenove slovenske šole je še danes vredno pozornosti. Pri dilemi ali naj bo preosnova samo metodična in zunanja ali pa tudi notranja in duhovna, je zahteval preosnovo učitelja. Le-taki preosnovi bo nujno sledila tudi preosnova šole ter življenja in dela v njej. razen tega je opozoril še na to, da se šolske preosnove izvršijo le ob preosnovi "šolskega duha".

Če novo šolo samo metodično reformiramo, ji še ne damo nove kulturne usmerjenosti. To opozorilo velja za vse čase in zato tudi danes.

Avtorja uvrščamo ob bok pionirjem teoretikom vseživljenjskega učenja, saj v knjigi, ki jo je podnaslovil Kažipot za umevanje včlovečevanja, trdi, da je šolska izobrazba le priprava na poznejše izobraževanje v odrasli dobi. Na vsem razumljiv način piše o tem, da je prava izobrazba izobrazba duše in da se učimo vse življenje, ne le v šoli. Skupaj z Gregorčičem pa zatrjuje: Le tisto izobrazbo jaz štejem za pravo, ki voljo zadeva, srce in glavo - vse troje! Kulturna pedagogika (p)ostaja aktualna tudi danes, saj tistim, ki jo berejo 'v duhu in resnici, ne samo z očmi ali ustnicami' pomeni nenehen izvir navdiha: bodisi za svoje poklicno pedagoško-andragoško delo ali pa za lastno osebnostno rast. Spremna beseda mag. Zvonka Pangerc Pahernik.