Opis vsebine:

Zgodovina pedagoške kulture - Ali kako je človeški duh rasel iz početka in rase še sedajOd »vzgoje«, ki je miselni stržen pedagoške kulture, zahtevamo, da mladi rod pripravlja za življenje. Ker pa ima sleherna človeška generacija druge potrebe in težnje, zato se vsaj vnanja podoba vzgojnemu dejanju in nehanju izpreminja od rodu do rodu. A kdor bi hotel točno vedeti, kaj pomeni vzgojno prizadevanje v celotni kulturi naroda, ni zanj druge možnosti, nego da za pojasnilo vpraša – zgodovino.

 Kajti vzgojniškim pa učeniškim ukrepom je vedno in povsod vtisnjen prav svojevrsten pečat: iz njihove sedanjosti diha hkrati vsa njihova preteklost (Spranger)Zgodovina je obilica tega, kar je nastalo in bilo pomembnega, ter odgovor na vprašanje, kako je to pa ono kdaj bilo in zakaj je nastalo.

V jedru je torej vsaka zgodovina, tudi zgodovina pedagoške kulture, nekakšen odnos človeka do tega, kar se je res zgodilo v preteklosti, bližnji ali daljni.

Zato pa Cicero od zgodovine zahteva, naj nič ne govori, kar ni res, in nič ne zamolči, kar je res. (Ne quid falsi audeat, ne quid veri non audeat dicere historia!)