Bhagavad-gita, kakršna je

Opis vsebine:

Bhagavad-gita po vsem svetu slovi kot dragulj indijske duhovne modrosti. Njenih 700 verzov, v katerih Šri Krišna poučuje Svojega zaupnega prijatelja Ardžuno, nam v celoti odkriva znanost o samospoznavanju. Starodavni nauk Gite do podrobnosti razodeva skrivnost zavesti, karme, joge in reinkarnacije ter podaja filozofsko razlago človekove biti.

Čeprav Bhagavad-gita izhaja kot samostojno delo, je pravzaprav del Mahabharate, starodavnega zgodovinskega epa v sanskrtu. Mahabharata opisuje dogodke, ki so potekali tik pred začetkom zdajšnje dobe kali. Na začetku te dobe, pred približno pet tisoč leti, je Krišna razodel Bhagavad-gito Svojemu prijatelju in bhakti Ardžuni.

Komentar k Bhagavad-giti, kakršna je je napisal Šri Šrimad A. C. Bhaktivedanta Svami Prabhupada, poznavalec vedskega nauka in predstavnik nepretrganega nasledstva samospoznanih duhovnih učiteljev, ki se začenja s samim Šri Krišno. Ta izdaja se od drugih razlikuje po tem, da sporočilo Gospoda Krišne podaja takšno, kakršno je v izvorni obliki.

Vsebina Bhagavad-gite

• PRVO POGLAVJE
• Opis vojska na Kurukšetri
• Nasprotujoči si vojski sta postrojeni na bojišču, ko veliki bojevnik Ardžuna uzre v njunih vrstah bližnje sorodnike ter svoje učitelje in prijatelje, pripravljene, da se spopadejo in žrtvujejo življenja. Preplavljen z žalostjo in usmiljenjem izgubi vso moč, se zmede in se ni več pripravljen bojevati.
• DRUGO POGLAVJE
• Povzetek
• Gite Ardžuna sprejme Gospoda Krišno za duhovnega učitelja in Krišna ga začne poučevati. Pojasni mu bistveno razliko med začasnim materialnim telesom in večno duhovno dušo ter spregovori tudi o preseljevanju duše, naravi nesebičnega služenja Vsevišnjemu in značilnostih človeka, ki je dosegel samospoznanje.
• TRETJE POGLAVJE
• Karma joga
• V materialnem svetu mora vsakdo delovati. Naše delovanje nas bodisi veže na materialni svet ali pa osvobaja iz njega. Če delujemo v zadovoljstvo Vsevišnjega, brez sebičnih motivov, se lahko dvignemo nad zakon karme (zakon o delovanju in njegovih posledicah) ter si pridobimo transcendentalno znanje o duši in Vsevišnjem.
• ČETRTO POGLAVJE
• Transcendentalno znanje Transcendentalno znanje — duhovno znanje o duši, Bogu in odnosu med njima — hkrati očiščuje in osvobaja. To znanje je sad karma joge, nesebičnega delovanja za Gospoda. Gospod opisuje zgodovino Gite in govori o vzrokih za Svoj prihod v materialni svet. Pojasni tudi, kako pomembno je poiskati zavetje guruja, samospoznanega duhovnega učitelja.
• PETO POGLAVJE
• Karma joga — delovanje za Krišno
• Moder človek navidez deluje kakor vsi drugi, v sebi pa se odpoveduje sadovom svojega delovanja. Ker se v ognju transcendentalnega znanja očisti, doseže mir, nenavezanost, potrpežljivost in blaženost ter razvije duhovni vid.
• ŠESTO POGLAVJE
• Dhjana joga Aštanga joga je mehanična metoda meditacije, s katero je mogoče obvladati um in čute ter se osredotočiti na Naddušo ali Paramatmo (Gospoda v srcu). Najvišja stopnja te meditacije je samadhi, popolno zavedanje Vsevišnjega.
• SEDMO POGLAVJE Znanje o Absolutu Gospod Krišna je Vrhovna Resnica, najvišji vzrok in vzdrževalec vsega materialnega in duhovnega. Vzvišene duše se Mu z ljubeznijo predajo, pozornost brezbožnežev pa pritegnejo drugi predmeti čaščenja.
• OSMO POGLAVJE Kako doseči Vsevišnjega Kdor se z vdanostjo spominja Gospoda Krišne vse življenje in še zlasti ob smrti, lahko doseže Njegovo najvišje prebivališče, ki je onkraj materialnega sveta.
• DEVETO POGLAVJENajzaupnejše znanje Gospod Krišna je Vrhovni Bog in najvišji predmet čaščenja. Vsaka duša je prek vdanega služenja (bhakti) večno povezana z Njim. Kdor obudi svojo čisto vdanost Krišni, se vrne k Njemu v duhovno kraljestvo.
• DESETO POGLAVJE Veličastje Absoluta Tako v materialnem kot v duhovnem svetu so vsi čudežni pojavi, iz katerih izžarevajo moč, lepota, veličina in vzvišenost, zgolj delno razodetje Krišnovih božanskih energij in Njegovega veličastja. Ker je Krišna vzrok vseh vzrokov ter opora in bistvo vsega, je najvišji predmet čaščenja vseh živih bitij.
• ENAJSTO POGLAVJEKozmično telo Gospod Krišna podari Ardžuni božanski vid in mu razodene Svoje veličastno, brezmejno kozmično telo. Tako neizpodbitno dokaže Svojo božanskost. Zatem pojasni, da je Njegova prečudovita človeška podoba izvorna podoba Boga in da jo lahko vidi le tisti, ki Mu služi s čisto vdanostjo.
• DVANAJSTO POGLAVJEVdano služenje Bhakti joga, čisto vdano služenje Gospodu Krišni, je najbolj vzvišena in najprimernejša metoda za dosego najvišjega duhovnega cilja, čiste ljubezni do Krišne. Kdor stopa po tej poti, razvije božanske lastnosti.
• TRINAJSTO POGLAVJE Narava, uživalec in zavest Kdor pozna razliko med telesom, dušo in Naddušo, ki je nad njima, se osvobodi iz materialnega sveta.
• TIRINAJSTO POGLAVJE Tri gune materialne narave Vse utelešene duše so pod nadzorom treh gun materialne narave: vrline, strasti in nevednosti. Gospod Krišna pojasnjuje, kaj te gune so, kako vplivajo na nas in kako se je mogoče dvigniti nadnje, ter opisuje značilnosti tistega, ki je dosegel to transcendentalno raven.
• PETNAJSTO POGLAVJEPurušotama joga Glavni namen vedskega znanja je, da nas osvobodi zapletenosti v materialni svet in nam omogoči razumeti, da je Gospod Krišna Vsevišnja Božanska Osebnost. Kdor spozna, da je Krišna vrhovna osebnost, se Mu preda in Mu začne vdano služiti.
• ŠESTNAJSTO POGLAVJE Božanska in demonska narava Ljudje z demonskimi lastnostmi, ki živijo svojevoljno in ne upoštevajo pravil iz svetih spisov, se rodijo v nižjih življenjskih oblikah in so zmeraj bolj navezani na materialni svet. Ljudje z božanskimi odlikami, ki živijo, kakor narekujejo sveti spisi, pa postopoma dosežejo duhovno popolnost.
• SEDEMNAJSTO POGLAVJE Vrste vere Obstajajo tri vrste vere, ki se porajajo vsaka iz ene od gun materialne narave. Delovanje tistega, čigar vera je v strasti ali nevednosti, obrodi le začasne, materialne sadove, kdor deluje v vrlini, v skladu z navodili svetih spisov, pa si očisti srce, razvije neomajno vero v Gospoda Krišno in Mu postane vdan.
• OSEMNAJSTO POGLAVJE
• Zaključek — popolnost kot sad odpovedovanja Krišna pojasni pomen odpovedovanja in učinek gun materialne narave na človekovo zavest in delovanje. Spregovori o spoznanju Brahmana in veličini Bhagavad-gite ter poda njen končni sklep: najvišja pot religije je absolutna, brezpogojna, ljubeča predanost Gospodu Krišni, ki človeka osvobodi vseh grehov, ga popolnoma razsvetli in mu omogoči, da se vrne v Krišnovo večno, duhovno prebivališče.

Iz predgovora:

Bhagavad-gito, kakršna je sem sprva napisal v obliki, v kakršni je pred vami zdaj. Ko je bila knjiga izdana prvič, je bil izvorni rokopis žal okrnjen na manj kot 400 strani. Knjiga ni imela ilustracij in večina verzov je bila brez razlage.

V svojih drugih knjigah — Šrimad-Bhagavatamu, Šri Išopanišadu itd. — zmeraj najprej podam izvirni sanskrtski verz, ta je zatem prečrkovan v latinico, sledijo prevodi posameznih sanskrtskih besed, nato prevod verza in nazadnje komentar.

Knjiga je tako zelo avtentična in znanstvena, pomen verzov pa jasno razviden. Pri prvi izdaji sem zato zelo nerad skrajšal izvorni rokopis. Pozneje, ko se je povpraševanje po Bhagavad-giti, kakršna je znatnopovečalo, pa so me mnogi učenjaki in bhakte zaprosili, naj knjigo predstavim v njeni izvorni obliki.

S to izdajo bralcem predstavljam prvotni rokopis te velike knjige znanja z razlago, kakršno podaja nasledstvo duhovnih učiteljev (parampara), da bi tako utrdil temelje gibanja za zavest Krišne in mu pomagal pri nadaljnjem razvoju.Gibanje za zavest Krišne je verodostojno, zgodovinsko utemeljeno, naravno in transcendentalno, saj ima za osnovo Bhagavad-gito, kakršna je.

Postopoma se uveljavlja kot najbolj priljubljeno gibanje na svetu, še zlasti med mladimi. Zanimanje zanj pa raste tudi med starejšimi. V veliko spodbudo nam je, da očetje in dedi mojih učencev postajajo dosmrtni člani naše velike skupnosti, Mednarodne skupnosti za zavest Krišne. V Los Angelesu so me pogosto obiskovali očetje in matere, ki so mi prišli izrazit hvaležnost, ker po vsem svetu širim gibanje za zavest Krišne.

Nekateri od njih so dejali, da ima Amerika veliko srečo, ker sem gibanje osnoval v tej državi. Vendar pa je pravi oče tega gibanja sam Gospod Krišna. Začetki gibanja segajo v davno preteklost, v človeško družbo pa prihaja po nasledstvu duhovnih učiteljev.

Če naj bi imel pri tem kakršno koli zaslugo, je ne gre pripisati meni, temveč mojemu večnemu uhovnemu učitelju, njegovi božanski milosti Om Višnupadi Paramahamsi Parivradžakačarji Aštotara-šata Šri Šrimad Bhaktisidhanti Sarasvatiju Gosvamiju Maharadži Prabhupadi.

Moja zasluga bi bila lahko le, da sem poskusil predstaviti Bhagavad-gito takšno, kakršna je brez vsakršnih sprememb. Pred to izdajo je Bhagavad-gita izhajala v angleščini večinoma zaradi osebnih ambicij avtorjev. Mi pa poskušamo v Bhagavad-giti, kakršna je seznaniti bralce s poslanstvom Vsevišnje Božanske Osebnosti, Krišne.

Naš namen je predstaviti Krišnovo željo, ne pa željo kakega posvetnega umovalca, kakršni so politiki, filozofi in znanstveniki, kajti taki ljudje kljub vsemu drugemu znanju vedo le malo o Krišni. Ko Krišna pravi man-mana bhava mad-bhakto mad-yaji mam namaskuru itn., mi ne trdimo, da se Krišna razlikujeod Svoje duše, kar zatrjujejo nekateri tako imenovani učenjaki. Krišna je absoluten in se zato ne razlikuje od Svojega imena, telesa, lastnosti, zabav itd.

Da bi lahko razumeli absolutni položaj Gospoda Krišne, moramo postati Krišnovi bhakte, povezani z nasledstvom duhovnih učiteljev. Tako imenovani učenjaki, politiki, filozofi in svamiji, ki nimajo popolnega znanja o Krišni, poskušajo s svojimi komentarji izgnati Krišno iz Bhagavad-gite oziroma Ga izničiti.

Taki neverodostojni komentarji k Bhagavad-giti so znani kot Majavada-bhasya. Gospod Čajtanja nas je posvaril pred njihovimi avtorji in jasno dejal, da vsakdo, kdor poskuša razumeti Bhagavad-gito s stališča filozofije majavade, dela veliko napako.

Tak zaveden človek se ne bo znašel na poti duhovnega napredka in se ne bo mogel vrniti domov, k Bogu.

Mnenja:

Ta izdaja Bhagavad-gite A. C. Bhaktivedante Svamija Prabhupade predstavlja Zahodu najstarejšo indijsko duhovno tradicijo natančneje kot katero koli drugo književno delo, obenem pa je tudi prispevek k razumevanju med narodi, ki je dandanes tako zelo pomembno. dr. Edmund Weber profesor teologije v Frankfurtu

 "Ko sem prebral Bhagavad-gito, mi je ostalo neodgovorjeno samo še eno vprašanje: Kako je Bog ustvaril vesolje? Druga vprašanja se zdijo odveč." - Albert Einstein"

Ko me obhajajo dvomi, ko zrem razočaranju v oči in na obzorju ne vidim žarka upanja, se zatečem k Bhagavad-giti in poiščem verz, ki me potolaži in mi tudi sredi največje žalosti izvabi nasmeh na obraz. Kdor se poglobi v nauk Gite, lahko iz nje vsak dan znova črpa veselje in vedno nova spoznanja." - Mohandas K.  Gandhi

"Bhagavad-giti dolgujem čudovito izkušnjo. To je bila prva knjiga; bilo je, kot da nam govori ves imperij, ne nekaj malega in nepomembnega, ampak nekaj velikega in jasnega, glas stare inteligence, ki je razmišljala v neki drugi dobi in okolju in tako razkrila enaka vprašanja, ki begajo tudi nas." - Ralph Waldo Emerson, pesnik"

To čudovito razodetje, ta življenjska modrost, ta filozofija, ki se je razcvetela v religijo, je prav to, kar iščemo in kar potrebujemo." - Herman Hesse, pisatelj