Ena od zlatih depuških pripovedk

Pripovedka Ko se tam gori olistajo breze se začne z izbruhom, tako rekoč sredi stavka, in v kronološkem smislu nekje na sredi obdobja, ki ga zgodba zajema, s prizorom na reškem pomolu, kjer se Rozina mikasti z nasilnim grškim mornarjem. Šele nato se pripoved retrospektivno vrne v vse bolj oddaljeno preteklost, na začetek prve svetovne vojne, ko sta Rozina in Brinovc, slovenska izseljenca v Ameriki, obiskala domovino, a se je dopust zaradi izbruha vojne spremenil v prisilno bivanje v Sloveniji vse do njune smrti.

In nato še bolj v preteklost, v njeno mladost pri teti v Ameriki, k njenemu srečanju z Brinovcem in k zgodnjim letom njunega zakona. Šele na koncu pripovedke se časovna zanka sklene z zadnjim obdobjem junakinjinega življenja in smrtjo.

Rozina je zelo poseben ženski lik, živo nasprotje premnogih, ki so in še danes 'pustošijo' po slovenski književnosti: cankarjanske matere, vdane, požrtvovalne, nedolžne, izgubljene, ali pa njihovo svetopisemsko nasprotje, zapeljivke, lahkoživke. Oboje pa nekako obsojene na pogled od zunaj, na trpnost ali zgolj na re-akcijo.

Pri Smolnikarjevi so prav ženske nosilke dejanj, zamisli ali dvomov in stisk in med njimi je prav Rozina iz zelo posebnega testa: »Mudilo se ji je v življenje, kako se ji je mudilo,« opisuje avtorica njeno nestrpno osvajanje Brinovca in njeno svobodno odkrivanje erosa. In treba je povedati - ker je bilo o teh nekaj vrsticah pač toliko izrečenega na sodišču - v knjigah Brede Smolnikar je spolnost velikokrat nasilno in kruto demonstriranje nadmoči, a prav v Brezah so opisi spolnosti izjemno radoživi, pristni in prosti vsakega licemerja, so resnična potrditev življenja brez trohice sprenevedanja in brez dlake na jeziku. V tem smislu so v slovenski književnosti, kjer je spolnost večinoma ali patetična ali prostaška, absolutni unikum.

Tanja Lesničar Pučko (iz spremne besede k knjigi)

O avtorici

Rojena tik pred drugo svetovno vojno v Hercegnovem, živi v Depali vasi. Študij je opravila na tekstilni tehnologiji Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Delala je v tekstilni tovarni Universale in v Filcu, dokler ni kot zasebnica prevzela čistilnice in pražarne kave.

Prvo knjigo je napisala še ne dvajsetletna, Mladinska knjiga ji je izdala prva tri dela za mladino, po tem je izdajala le še v samozaložbi, skupno je napisala in izdala 14 knjig in eno zgoščenko. Pod psevdonimom Gospa je izšla leta 1980 Balada o divjem mleku, ki je bila predlagana za nagrado Prešernovega sklada, čeprav je Mladinska knjiga ni hotela vzeti v prodajo, ker da je preveč religiozna. Še več težav je imela ob izidu trilogije kratkih zgodb o Stobu, ki jih je izdala med leti 1982 do 1985 pod istim psevdonimom. Trilogija o medvojnih dogodkih, opisanih v neskladju z uradnim pogledom na zgodovino, je zbujala zanimanje literarnih krogov, presenečenih nad pisateljsko močjo, pa so jo v iskanju pravega avtorja pripisali Tonetu Pavčku. Oblast pa jo je na montiranem sodnem procesu obsodila na tri mesece pogojno, ne da bi bilo jasno zakaj.

Pisateljica je nato obmolknila za več kot desetletje, ko je 1998 izdala Ko se tam gori olistajo breze, pod svojim pravim imenom. Tokrat jo je zasebno tožilo pet sester (nekatere iz ZDA, druge iz Slovenije), ki so v knjigi »prepoznale« svoje starše. Najbolj jih je motila erotika. Pisateljica je bila na prvi stopnji oproščena, na drugi stopnji, v obnovljenem, za javnost zaprtem procesu, pa obsojena na podlagi sodbe, ki se bere kot cenena literatura.

Breda Smolnikar se je odzvala in je šla v boj s knjigo nad knjigo, izdala je knjigo Zlate depuške pripovedke, v katerih je s posebno zaporo zaklenila inkriminirano knjigo, dodala pa še dokumentarno gradivo, faksimile sodnih spisov, proteste pisateljskih združenj in posameznikov itd. Ob potrjeni sodbi je knjige protestno zažgala na grmadi. Leta 2004, je izdala še tri knjižne uspešnice v istem stilu boja proti novodobnim Butalam. Dve leti pozneje je končno prišel primer Brede Smolnikar pred Ustavno sodišče RS, ki je 13. aprila 2007 v celoti razveljavilo sodbo okrajnega in višjega sodišča.
Dobljeni boj Brede Smolnikar pomeni zmago za celotno slovensko književnost.