Na temle zemljevidu je mestece Kurjegrad označeno z enim najmanjših krogcev, kar pomeni, da ima več kot nekaj tisoč prebivalcev. Prav dosti več pa ne. Okoli krogca je vse rjavkasto, torej tale naš zakotni kraj obdajajo hribi in gore. Svetlomodra, tenka črtica na zelenkasti podlagi pa ponazarja kratko rečico, ki švigne mimo krogca in najbrž ponikne, ker se kar naenkrat konča.

/.../

Vida je bila edino žensk bitje v Kurjegradu. V celem mestu ni imela prijateljice, znanke, ali pa vsaj sovražnice! Samevala je, reva, zaklenjena v edini vili, ki je po nekakšnem čudežu ni načel zob potresa, zanjo pa so skrbeli oče in trije do nosu oboroženi bratje. Brez njihovega dovoljenja ni smela niti migniti.

Okrog te vile se je med zapajčevinjenimi ruševinami klatilo nekaj več kot tisoč razdraženih in bradatih moških bitij. Vsi so imeli le eno željo. Najbrž ni težko uganiti, katero. Vohali so isto žensko. /.../