Valvasorjev prispevek slovenski znanosti

Janez Vajkard Valvasor je imel v svoji knjižnici razmeroma veliko astronomskih knjig. Knjige so vedno odsev bralčeve due, ki si jo je Valvasor plemenitil s prebiranjem novih odkritij kraljice znanosti. Pisci posameznih knjig ob zanimivostih njihovih dejanj in nehanj odsevajo znanstveno ter celo družbeno ozračje tedanjega časa.

Ob prebiranju "astronomskega čtiva" v Valvasorjevi knjižici lahko ugotovimo, da je astronomija Valvasorja zelo zanimala, da je imel do nje izostren in zelo spoštljiv odnos in da se z astronomijo ni ukvarjal le teoretično, ampak tudi praktično, z opazovanjem nebesnih teles.

Marijan Prosen je znan kot eden od najplodovitejših piscev astronomske literature.

Njegova bibliografija obsega preko 80 knjig in čez 1200 strokovnih in poljudnih člankov. V zadnjem času se ukvarja predvsem z zgodovino astronomije na Slovenskem in s slovensko astronomsko terminologijo.

Pod vodstvom prof. Frana Dominka je skupaj z mag. Pavlo Ranzinger z astronomskimi metodami izmeril natančno lego, tj. zemljepisno dolžino in širino ljubljanskega astronomskega observatorija, s prof. Francetom Avscem pa je soavtor učbenika Astronomija za 4. r. gimn. (1970 in 4 ponatisi). Od 1969 do 1971 je bil predsednik Astronomske sekcije Prirodoslovnega društva Slovenije in mentor prvih mladinskih astronomskih raziskovalnih taborov (1978 - 1980).
Skupaj z ženo Stano sta napisala učbeniško gradivo iz astronomije Prvi pogled, priročnik Spoznavajmo Zemljo in vesolje, poleg tega pa še nekaj del za otroke (npr. Maja in zvezde in Moje in tvoje ozvezdje v literarni reviji Kekec) in odrasle (Zvezdni miti in legende).

Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj: red dela s srebrnim vencem (1978), Levtikovo nagrado (1980), Prometej znanosti (2004) ter Nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za življenjsko delo (2004).