Opis vsebine:

Utrinki iz indijskega vedenja

Indija nikoli ni bila samo navadna dežela. še danes o njej obstajajo različne sanje, zamisli in predsodki. Njihovi izmikajoči se pogledi, ki so pogosto v nasprotju z našim strogim in do potankosti določujočim dojemanjem sveta, so že od davnine privlačili številne popotnike. Zahodno dojemanje Indije pa je bilo in je še vedno nasprotujoče in protislovno.

Prvi pogoj, da bi dojeli njeno bistvo je, da sprejmete njeno protislovnost, ki je samo navidezna, saj jo ustvarja naše zahodno dojemanje sveta. Drugi pogoj je, da se zavemo, da je Indija ob Kitajski edina svetovna civilizacija, ki ni nikoli propadla. Vrednote in izkušnje te starodavne civilizacije že šest tisočletij zagotavljajo njen obstoj, medtem ko naša civilizacija že dolgo hodi po ostrini noža zgodovine, ki postaja čedalje ostrejši ob brušenju s skoraj nezaustavljivim moralnim propadom in izrazitem pomanjkanju moralnih vrednot. Že površen poznavalec indijske civilizacije lahko ugotovi, da nam je naša zahodnjaška samozaverovanost prikrila številna dejstva o duhovnosti Vzhoda in izkušnjah te stare civilizacije. V svojem samoljubju smo pozabili na besede starodavnih modrecev, ki so trdili, da sonce duhovnosti vedno vzhaja na vzhodu.

Mi opazujemo in tolmačimo svet okrog sebe s pomočjo podob, ki jih vidimo v razbitem ogledalu našega strogo določujočega in prevladujočega razuma. Največji duhovni prepadi med nami in drugimi civilizacijami ne nastajajo zaradi različnega verovanja, temveč zaradi našega naraščajočega brezboštva, ki predstavlja za vse stare civilizacije dejansko največje zlo, saj tisti, ki ne veruje, ne spoštuje nobenih vrednot in zanj ne obstaja nič, kar bi mu bilo sveto. Zato potujte vsaj v duhovnem smislu proti vzhodu, kajti vsak korak na tej poti je zagotovo korak k svetlobi.

Kaj naj usmeri človeka na ta brezkončna potovanja in iskanja? Vedenje, da so na začetku in koncu vedno sanje ter da se sanje porajajo v temini. Za Indijce so ustvarjalci sanj tisti, ki ljudem ponujajo lepote, da jih v mislih častijo in tako vsaj začasno preženejo zlo. Indijec se dobro zaveda, da se vsako človeško življenje začenja z rojstvom in konča s smrtjo.

Zanj je naše življenje kalejdoskop dobrega in zla, sreče in nesreče, veselja in žalosti, užitkov in trpljenja, ki ga pogosto oblivajo solze, zato ga moramo napolnjevati s smehom in življenjsko radostjo. Človek se mora potruditi in si v življenju čim večkrat narediti "Dan vseh dni!"

Po prepričanju mnogih poznavalcev indijske civilizacije samo ta poseduje temeljne vrednote in rešitve, kako živeti skupaj v našem nastajajočem globalnem svetu z vsemi obstoječimi in na novo nastajajočimi nasprotji in interesi.

V Indiji so nastala štiri velika svetovna verstva: hinduizem, budizem, džainizem in sikhizem. Med njimi predstavlja sikhizem edino svetovno vero, katere osnovna načela je postavil in zapisal njen ustanovitelj guru Nanak Dev.