Opis vsebine:

Pričujoče delo je Habermas osrediščil okoli dveh konfliktnih tendenc našega časa: na eni strani gre za absolutizacijo dognanj in miselnih form naravoslovja, za ekspanzijo naturalizirane podobe sveta, na drugi strani za naraščanje vpliva religijskih ortodoksij.

Teme knjige se na koncu iztečejo v družbeno teorijo – temo razmerij in vplivov, ki obstajajo znotraj države med obvladovanjem religijskega in svetovnonazorskega pluralizma, ter “obetov za politično ureditev pacificirane svetovne družbe”. S to kritiko egoističnega individuuma in slehernega fundamentalizma ostaja Habermas veliki moralni kritik globaliziranih družb pa tudi zagovornik dialoga v sodobnih pluralističnih družbah.

O avtorju

Jürgen Habermas (roj. 1929), nemški filozof, sociolog in politični teoretik, spada v prvi val naslednikov znamenite frankfurtske šole kritične teorije. Je eden najvplivnejših svetovnih filozofov, zaslovel je s konceptom javne sfere in to že z objavo doktorske disertacije: Strukturne spremembe javnosti (1962). Sledila je vrsta knjig in razprav, s katerimi je posegal na področja družbene teorije, epistemologije, politične teorije, komunikologije, teorije jezika, estetike, filozofije religije idr., med njimi štejejo za najvplivnejše: Erkenntnis und Interesse(1968), Theorie des kommunikativen Handelns (1981), Der Philosophische Diskurs der Moderne (1985), Faktizität und Geltung (1992) ter Gespaltene Westen (2004).

Do upokojitve leta 1993 je bil profesor na uglednih nemških in ameriških univerzah ter med drugim dolgoletni direktor Inštituta Max Planck in frankfurtskega Inštituta za socialne raziskave. Znamenite so njegove debate z drugimi pomembnimi svetovnimi filozofi, med drugim Derridajem, Rawlsom, Putnamom, Foucaultom in Gadamerjem.
V slovenščino sta bili dosedaj prevedeni samo dve njegovi knjigi: Strukturne spremembe javnosti (1989) in Prihodnost človeške narave (2005).