Avtor ni le teoretik novih globalnih družbenih gibanj, ampak tudi njihov aktivist ki se dotika tako zapatističnega boja za pravice indijanskih ljudstev v Mehiki kot evropskih protiglobalističnih demonstracij ter slovenskih mrež Dost mam! in Njet Work.

Njegovo delo gre brati kot kritiko in izziv politični ideologiji in praksi, ki je v zadnjih letih prevladujoča in ji pravi naci-liberalizem, sprega nacionalne države in neoliberalne politike, ki jo ženeta kapitalska in vojaška logika. Globalizacija je za avtorja v prvi vrsti kriza dosedanjih emancipatornih političnih strategij in konceptov, zato pa torišče za afirmacijo upora, ki ga predstavljajo globalna družbena gibanja, poimenovana »gibanje gibanj«.

Pri prikazu njihovega nastanka in razvojnih etap poudarja, da so bili njihovi prvi obrisi opazni v gibanjih leta 1968 kot boju zoper privilegirano mesto odnosa delo – kapital. Izhodišča gibanja gibanj so zavračanje posredovalnih mehanizmov države, izhod iz družbe dela, politična filozofija mnogoterosti/multitud in mrežno delovanje.

Po avtorjevem prepričanju je za razumevanje moderne in celo postmoderne družbene kompozicije osrednji koncept biopolitike in oblasti, kot ga je razvil Michel Foucault, in po katerem ni zunaj oblasti ničesar več: zato pa je treba na novo izumiti zunanjost.

O avtorju

Andrej Kurnik, dr. politoloških znanosti, je docent na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Poučuje predmete Politika migracij, Biopolitika, Genealogija državljanstva ter Nova političnost in nova globalna družbena gibanja. Skupaj z Igorjem Lukšičem je napisal knjigo Hegemonija in oblast. Gramsci in Foucault (2000).

V Sloveniji deluje kot aktivist globalnih družbenih gibanj. Sodeluje v gibanju Dost je!, ki promovira globalno solidarnost, in v mreži NjetWork, ki je skupni politični prostor različnih družbenih manjšin, prekernih delavcev in delavk ter migrantov. Aktiven je tudi v evropskih mrežah Euromayday in Frassanito.

Prva koordinira aktivnosti okrog vseevropskih demonstracij prekernih in kognitivnih delavcev in delavk, druga pa je teoretski in akcijski prostor premišljanja migracij v globalizaciji.