Opis vsebine:

Kako znova osmisliti svoje življenje in zaživeti strastno

Nočem umreti, ne da bi živela.
Ne bom se bala padca in ognja.
Raje živim svoje dni, dovolim življenju, da me odpre, razblini moj strah, me naredi bolj dostopno. Razklenila bom srce, dokler ne bo odprlo peruti, postalo bakla, obljuba. Tvegala bom in stopila iz svoje sence, živela tako, da bom vsako prejeto seme predala naprej drugim kot cvet in bom vsak prejeti cvet poslala v svet kot zrel sad.

Kaj je tisto, kar mi v večji meri zbuja radovednost, kot me plaši?

Svetloba vzhaja iz blage teme. Na današnji dan praznujemo rojstvo moje duše v moje telo. Napočil je trenutek popolnega ravnovesja.
Bronasto sonce se dviga na vzhodu, srebrni mesec zahaja na zahodu in osamljen kojot s svojim tuljenjem prebada tišino. Zora. Dan po tem, ko se je rodila koledarska pomlad, čeprav - če sodim po metru in pol snega in vetrovih, ki zavijajo po pokrajini - bi temu stežka pritrdila.

Iz knjige: Ne verjamem, da na tem svetu bivamo po naključju. Morda res, ampak v to ne verjamem. Verjamem, da je življenje več, kot le preživljanje našega vsakdana. Veliki čelist Pablo Casals se z menoj strinja. Rekel je, da skozi vso zapisano zgodovino, ni bilo nikdar nikogar, ki bi bil natanko takšen, kot vi. Vsak od nas je čudež v svoji enkratnosti. Vsak od nas je torej odgovoren za to, da odkrije svoj ritem in strasti, ki ga bodo ohranjala pri življenju, pa tudi za gojenje zelenih poljan, na katerih lahko odkrijemo, kaj je tisto, kar nas povezuje s polno plodovitostjo naše duše in vsem, kar ima le-ta ponuditi svetu.

Odlomek:

Naravnost osupne me, ko se nenadoma zavem, da sem pred zahodnim oknom sedela 45 minut v popolnem brezdelju. Dolgo je že tega, odkar nisem počela absolutno nič tri četrt ure. Ozrla sem se naokrog v pričakovanju, da me bo časovna policija aretirala zaradi nedejavnosti. Vse, kar sem storila, je bilo, da sem stopila v lastno notranjo temo, v tišino, v kateri si ne znam razložiti delovanja našega sveta.

"Kaj nedokončanega moraš dati?"
"Kaj nedokončanega moraš ozdraviti?"
"Kaj nedokončanega se moraš naučiti?"
"Kaj nedokončanega moraš izkusiti?"

Le kaj naj bi rekla? Na ta vprašanja mi ni bilo potrebno odgovoriti. Morala sem se jim le odpreti. V sami biti sem občutila, da se moj um želi učiti na enak način, kot želi seme nabrekniti in počiti; da si moja duša želi izkušenj na enak način, kot si želi jablanina veja cveteti; da se moje srce želi razdajati na enak način, kot si želi cvet obroditi sad.

Dr. Dawna Markova je mednarodno priznana strokovnjakinja, ki ljudem svetuje, kako se učiti s strastjo in živeti z namenom.

"Vitalnost in strast, ki izhajata iz knjige Nočem umreti, ne da bi živela, obljubljata, da bosta prinesli navdih vsem srečnim dušam, ki jo bodo prebrale. Dawnini globoko osebni, a vendar univerzalni pogledi spodbudijo vsakogar med nami, da poišče nežno srce naše lastne človečnosti, da se zavemo obljube in zmožnosti naših dragocenih življenj in da prebudimo obvezo, da zaživimo na način, na katerega bomo ponosni, ko bo neizogibno prišel čas naše smrti." - dr. Joel Levey in Michelle Levey

"Nobena kazen ne more biti hujša, kakor če sami sebe dajemo v nič. "