Ljubezenska afera, ki je pretresla Avstro-ogrsko

Če v vsej Evropi iščemo pet mož, ki so osebno odgovorni za izbruh I. svetovne vojne, je eden izmed njih gotovo feldmaršal Conrad. Za nekatere je bil bleščeč taktik in strateg, za druge pa najbolj odgovorna oseba za izbruh prve svetovne vojne in soodgovoren za razpad Avstro-Ogrske. V nobeni državi ni imel noben general toliko vpliva kot Conrad. Oblikoval je predvojno taktiko in strategijo, načrte za vojno, potem pa vojsko že na začetku vojne popeljal v poraz, vendar vseeno ostal na položaju skoraj do konca vojne. Conrad ni predstavljal samo bojevitega duha tistega časa, temveč ga je pomagal oblikovati. Na tisočih straneh svojih spisov je zagovarjal ofenzivo ne glede na človeške žrtve. Pripravil je načrte za preventivne napade na sosednje države.

Franz Conrad von Hötzendorf, poveljnik avstro-ogrskega generalštaba med leti 1906 in 1917, ni nikoli priznal svoje odgovornosti za začetek I. svetovne vojne ali za poraz Avstro-Ogrske. Trdil je, da je bil le vojaški strokovnjak brez moči pri odločanju. V svojo obrambo je navedel »neznatno vlogo posameznika« pri razvoju svetovnih dogodkov.

Conrada bi zaradi »napadalnega« mišljenja danes kaj hitro označili za jastreba. Že pet let pred pričetkom svetovne apokalipse, je pripravljal načrte za preventivne udarce po Srbiji in Italiji. Toda o njegovih svarilih in vojaških načrtih ni hotel nihče od vodilnih avstro-ogrskih politikov niti slišati. Ironična je domneva, da bi se ob morebitnih preventivnih udarcih že pred I. svetovno vojno, tej vojni morda celo lahko izognili, ali pa vsaj zmanjšali njen pomen.

Avstro-ogrska vojska je pod Conradom doživela preporod, nato pa polom ob začetku I. svetovne vojne. Kasneje so avstro-ogrske enote doživele skoraj popolno zmagoslavje, najprej v Srbiji, nato v Romuniji, zatem v Rusiji, in leta 1917 v Italiji. Conrad je bil edini vojskovodja v I. svetovni vojni, ki se je moral boriti na treh frontah hrati in ostal neporažen. Vsem zmagam navkljub pa je dvojna monarhija na koncu razpadla, njeni vojskovodje pa so postali poraženci.
V povojni Avstrijski republiki je Conrad postal in je še simbol nekdanje slave monarhije in njene vojske. V domači publicistiki in dnevnem tisku pa je deležen slavospevov.

Pričujoče delo ameriškega zgodovinarja Lawrenca Sondhausa, profesorja na univerzi v Indianapolisu, je prva resna in objektivna biografija opevanega avstro-ogrskega generala. Avtor analizira Conradovo revno poreklo, mladostniška leta, poznejšo kariero vojaškega pisca, učitelja taktike in poveljnika. General je v vojni, ki jo je sam pomagal sprožiti, doživel osebno tragedijo in izgubil 2 sinova. Skozi zajeten del knjige sledimo tudi Conradovemu ljubezenskemu življenju in njegovi zvezi s prelepo tržačanko Gino Agujari, poročeno z nemškim industrialcem von Reininghausom. Mati šestih otrok je bila deset let ljubica 54 letnega načelnika generalštaba in po ločitvi ter prestopu v protestantsko vero, od l. 1917 tudi njenjegova druga zakonita žena. Conrad je bil ves čas vojne obseden od ljubezni, kar je v marsičem vplivalo na njegove odločitve.