Mojstrovina, ki je domači književnosti vrnila širok bralni krog. Če je sami ne želite prebrati, vam bo zanjo hvaležno najmanj dvajset prijateljev.

Knjiga, ki ji kritiki priznavajo status “velikega teksta sodobne slovenske književnosti”. Po mnenju dr. Toma Virka je “končni ton Čarovnikovega vajenca (čeprav je v romanu navzoča deziluzija) vendarle obarvan s prijazno svetlobo, ki jo dolgujemo junakovi spravi s svetom, kakršen je”.

Čarovnikov vajenec je brez dvoma najbolj brani slovenski roman po drugi svetovni vojni. Neusahljivo zanimanje zanj dokazuje, da je to res "knjiga, ki noče umreti" - zdaj jo berejo tisti, ki so ob njenem prvem izidu šele shodili. Čarovnikov vajenec je očitno ena tistih knjig, ki ostanejo "večno mlade", trajno aktualne, vedno vznemirljive in nove. Tudi za tiste, ki jo berejo drugič ali tretjič, saj je knjiga ob vsakem branju drugačna. Tako kot je večna in hkrati vsak dan drugačna človekova duša, s katero se Čarovnikov vajenec v prvi vrsti ukvarja.

O modrosti, kakršno razkriva Čarovnikov vajenec, je bilo napisanih že veliko knjig, mnoge med njimi so stare tisočletja, a nobena ni o njej spregovorila na tak način …

V kateri literarni žanr uvrstiti Flisarjev doslej najuspešnejši roman? Da gre za veliki tekst sodobne slovenske književnosti, ne more biti po vsem povedanem nobenega dvoma več ... Pred očmi se nam odpirajo strani, ki so plod fikcije, neustavljivo privlačne podobe izmišljije, ki jo je porodil blazen ali vsaj ustvarjalno izviren duh čarovnika. Flisarjev roman je fikcija, ki je resničnejša od vsakršne dokumentirane resničnosti. Potovanje čez himalajske strmine, skrivnostna srečanja v okultni tibetanski lamaseriji, fantazmagorične junakove sanje in odčarani spusti na zemljo, obdobje uvajanja in urjenja v tantrični praksi so preizkušnje v procesu junakove osebne rasti ... Če bi v resnici bivali ljudje, obstajale vasi s samostani vred in bi se zgodili dogodki, kot so popisani v knjigi, zagotovo ne bi bili tako privlačni in drzni, kot jih je ustvarila pisateljeva fantastična, z intuicijo obarvana domišljija ...

Mnenje:

"Flisarjev epski junak je najbrž prvi slovenski proučevalec joge in tantre v njenih izvirnih prostorih. Iz teh prostorov se vrača s spoznanjem, da pravzaprav ni razdvojen na razum in čustvo, na jaz in dušo, ali kakor sam prizna na koncu duhovne odisejade: "Prišel sem v želji, da bi odkril svoj pravi jaz. Zdaj vem, da ne morem ne-biti svoj pravi jaz. Nisem ego in duša, sem oboje hkrati." ... Je Čarovnikov vajenec roman? ... Begunec evropske metafizike in iskalec čiste bitnosti, ki obenem realistično živi med azijskimi ljudstvi in vpet v himalajsko naravo, sodobni romantik, ki se upira pretirani porazumljenosti in hrepeni po skladnosti duha, telesa in narave, Evropejec, ki bi rad z azijskimi recepti premagal "Egona" - vse to v besedno-estetski obliki ne more biti nič drugega kot roman ... Čarovnikov vajenec potrjuje potrebo in pomen duha in njegovega sodelovanja pri težkem "samoupravljanju" evropskega razumnika - pomen za danes in jutri." - dr. Franc Zadravec, Slovenski roman 20. stoletja.