Sol je lahko iz znoja – od ljubezni, kajti to je roman o več ljubezenskih zgodbah, eni znameniti, med pisateljico Gertrude Stein in njeno partnerko Alice Toklas, in tistih brezimnih med njunim vietnamskim kuharjem in moškimi, ki vedno znova odidejo; ali od garanja tistih, ki se jim na koži izpisuje zgodovina, v tem primeru kolonialna. Sol je tudi od solz, ker je to roman o izgnanstvu – v prostoru in jeziku. Naj bo še tako prodiren opazovalec tega Pariza dvajsetih in tridesetih let, od literarnih salonov do beznic, se zaradi neznanja francoščine lahko zateka le v svoje misli in spomine ter k lastni slani krvi, ki mu potrjuje, da je živ. Sol je ocean, ki ga je moral prečkati. In je tudi sol iz solnice, saj svoje zgodbe pripoveduje skozi prizmo edinega univerzalnega jezika, ki ga obvlada: jezika kuharske umetnosti.

Ni mi bilo treba pogledati na ovojnico, da bi vedel. Pismo je bilo od mojega najstarejšega brata. Nihče drug tam doli ne bi vedel, kje naj me išče, da je moj dom na ulici Fleurus številka 27. Preden sem ovojnico odprl, sem jo povohal. Držal se je je vonj po daljnem mestu, rezek vonj po pričakovanju dežja. Če zraven ne bi bilo mojih Mesdames, bi jo pokusil z jezikom. Prepričan sem bil, da bom našel dobro znano ostrino soli, vedeti pa sem moral, kakšne vrste: kuhinjsko, od znoja, solz ali iz morja. Hotel sem, da bi se mi ta v papir zahomotani predmet razkril, mi povedal, še preden bi se oglasile besede, zakaj mi je brat šele po skoraj petih letih odgovoril na prvo in edino pismo domov.

Mnenja

Okus in barva pripravljenih jedi ter različnost njihovih sestavin nastopajo kot vzporedni jezik približevanja življenju in vzpostavljanja intimnosti, ki pa ni nikoli vzajemna, saj na strani tistih, ki jim je namenjena, ostaja namerno spregledana in zavržena.
Lilijana Burcar

Knjiga soli je po eni strani intimen roman, po drugi strani pa preobrača to zgodovino, za katero mislimo, da jo že poznamo, in na novo izpisuje drugo plat medalje evropske ekspanzije v 20. stoletju, seveda z gledišča koloniziranih, tistih utišanih.
Katja Zakrajšek v oddaji Ars 360, RTV SLO

Monique Truong nas popelje v svet spominov in asociacij glavnega junaka, vietnamskega kuharja v Parizu v zgodnjem 20. stoletju.
Maja Bahar, Ars 360, RTV SLO

Knjiga soli tako skozi pripoved kuharja bralca popelje na nenavadno popotovanje od Indokine do Pariza, med katerim, kot se na jeziku razpira okus solnega cveta, mladi Vietnamec razkriva presenetljivo zgodbo. Delo v razmislek ponuja tako pretresljivo zgodbo o usodi razseljenih in brezdomih ljudi iz nekdanjih kolonij kot tudi problem rasizma, ki se je, le da na nekoliko bolj uglajen način, dogajal v domovanju Steinove in Toklasove, v katerem so se zbirali pomembni in liberalno usmerjeni avantgardni umetniki tistega časa ... Knjiga soli je roman, ki se, tako kot Binhove jedi, okuša počasi, grižljaj za grižljajem. Poslastica, za katero se ni treba pretvarjati, da smo v njej našli izjemen literarni okus.
Elvira Miše, Mag

Pronicljivo šegava prvoosebna pripoved vietnamskega kuharja, ki se spopada tako z neznanjem zahodnih jezikov kot tudi s svojo kolonialno zgodovino.
Bukla

Osebna izpoved, vpeta v širšo družbeno problematiko vzhodnjaka na zahodu, deluje pristno in sveže.
Ana Rozman, O osebnosti