Opis vsebine:

Ruski dnevnik je Politkovska napisala tik pred smrtjo. Knjiga je prvič izšla pol leta po njenem umoru in redakcija se je morala zaradi tragične smrti neumorne razkrinkovalke nekega (političnega) pekla zaključiti brez avtoričine pomoči.

 

Ostala je zajetna sestavljanka odlomkov iz njene beležke in ostalih besedil, v katerih brez dlake na jeziku piše o slabšanju političnih razmer v Rusiji v obdobju med decembrom 2003 in avgustom 2005. Zapisi so dokaz njene neustrašnosti pred tlačenimi čustvi in predsodki.

 

Ko je podolgič in počez prebredla Čečenijo, bila zraven ob nepojmljivih grozodejstvih in lastna opažanja primerjala z uradnimi razlagami, se ji je zasvitalo: politika ruskega režima je velika laž. Ime, ki ga je kot glavnega hudodelca v neraziskanih grozotah najpogosteje vzklikala, je bilo Vladimir Putin, v knjigi pa se poleg njega pojavi še vrsta drugih, poimensko navedenih posameznikov.

 

“Nisem politična analitičarka. Sem samo ena od mnogih, obraz v množici na ulicah Moskve, Čečenije, Sankt Peterburga in drugod. To so moji čustveni odzivi, zapisani na robu sodobnega življenja v Rusiji. Prezgodaj je še za pogled z razdalje, ki je potreben za nepristransko analizo. Živim v sedanjosti in zapisujem, kar vidim.” - Ana Politkovska

 

"S Politkovsko je svet izgubil utelešenje osebnosti, preiskovalne in angažirane novinarke." - Petr Jedlička

 

"Ni bila le prispodoba neustrašnosti, zavzetosti in državljanske hrabrosti v boju za mir, pravičnost in resnico. Njeni članki, knjige in dnevniki, napisani v vrvežu vsakdanjega političnega življenja, so ponazarjali obetaven literarni talent." - - Gerd Koenen, Norbert Schreiber

 

"Poseben pečat pisanju Politkovske daje njeno dosebedno poročanje o dogajanju, natančni posnetki izjav. V intervjujih analizira vse, kar je nekonsistentno ..." - Viv Groskop, The Observer

 

"Politkovska pogosto jasno omenja ugrabitve in hitre usmrtitve v Čečeniji. Živo opisuje institucionalizirano ustrahovanje in pomanjkanje nege, s katerim so soočeni mladi ruski vojaki: rekrutiranci, ki so prisiljeni v Sibiriji vztrajati na temperaturah pod ničlo, dokler ne podležejo pljučnici; in invalidni najstniški veterani, ki so preživeli Čečenijo ter se vrnili v revna mesta v "oddaljeni ruski glubinki", kjer še vedno po več mesecev ne dobijo plače, kjer je do zdravil mogoče priti samo s krajo in kjer so vodka in mamila edina tolažba." - Bridget Kendall, The Guardian

 

"Zaradi svojega pisanja je bila več kot poročevalka; v času svoje smrti je bila krizni posrednik in najbolj izpostavljen ruski zagovornik človekovih pravic. Dnevno je dobivala kupe pisem – prošenj za pomoč. Politkovska se je borila za žrtve – ki jih je prizadela država, zastraševanje ali usoda, ki v Rusiji objema vse. Potem se jim je sama pridružila." - Andrew Meier, The New York Times

 

"Njeno najnovejšo knjigo v ruščini, naslovljeno "Za kaj", je ob izidu maja 2007 promoviral Mihael Gorbačov, ki jo je označil za "grenko", vendar "zdravilno" za Rusijo." - Herald Tribune, več

 

"Kot je pojasnila Politkovska v intervjuju, je Putinova politika ter njegovo nerazumevanje dejstva, da ljudje zahtevajo nekatere pravice, tisto, kar ustvarja teroriste. "Predsednik je postal brez programa. Če bi obstajali neodvisni mediji, bi Putina raztrgali na kosce," je dejala ter posvarila, da bo za Putinom ostala "sovjetska država z zatiranimi mediji in močnimi fašističnimi tokovi". - Delo

 

.".. Politkovska, ki je že davno prerasla okvire poklicnega novinarstva in postala večkrat nagrajena borka za človekove pravice." - Ksenija Hahonina, Mladina

 

"Med pogumom in apatijo ..." - Dnevnik

 

"... znana predvsem po tem, da si je upala izpostaviti številne zlorabe človekovih pravic ... ostra kritičarka ruske politike v Čečeniji." - MMC RTV Slovenija

 

"V Rusiji, kjer je neodvisno novinarstvo stisnjeno v črno kroniko nepojasnjenih umorov, je Politkovska izstopala po svojem raziskovalnem delu in kritičnosti do režima v Kremlju. Režima, ki ga v celoti sestavljajo Putinovi vojni zločinci, skorumpirani politiki in gospodarska mafija. To je elita nedotakljivih ljudi, ki vladajo Rusiji." - Erik Valenčič, Radio Študent

 

"... eden izmed redkih neodvisnih novinarskih glasov v Rusiji." - STA

 

"Kdor si drzne kritizirati Putinovo politiko izgine iz glavnih medijev, sem in tja je o njih mogoče kaj prebrati v časnikih, ki imajo še nekaj svobode. To je protiustavno, ampak v Rusiji zakoni nikoli niso bili zelo pomembni. Rusija je pravna država le na papirju." - razgledi.net