Opis vsebine:

Knjiga vsebuje 18 zaokroženih razprav iz novejše (19. stoletje, prva polovica 20. stoletja) in sodobne (druga polovica 20. stoletja) slovenske poezije.

 

V prvem delu so zbrane razprave, ki razčlenjujejo opuse posameznih pesnikov, tako da so razvrščeni kronološko. Pesniki so predstavljeni z analitično interpretacijo tematskih, predvsem pa semantično-oblikovnih razsežnosti njihovih celotnih opusov, razen v primeru Župančiča in Strniše, kjer je analizirana ključna zbirka V zarje Vidove oziroma pesem Želod. Skozi vidik metafore, paradoksa, zvrstno-vrstnih in žanrskih izbir se razprave dvigujejo v razgrnitev estetskih, filozofskih in duhovnih dosežkov, ki so trajna lastnina slovenske literarne kulture.

 

V drugem delu so zbrane problemske študije, ki zajemajo več avtorjev, literarnih tokov in obdobij in ponujajo celovit, sintetičen in tipološko organiziran pregled (od razsvetljenstva do konca 20. stoletja) skozi poezijo prezrtih, podcenjenih slovenskih pesnic, lirsko tematizacijo prostora (dileme med podeželjem in mestom, domačim in tujim) in časa kot subjektivne bivanjske in jezikovno-besedilne kategorije, razvoj vizualne imaginacije v 20. stoletju, ki se je razmahnil predvsem v zgodovinski avantgardi in neoavantgardi (t. i. vizualni in konkretni poeziji), problem maskirane in karnevalizirane umetniške in individualne identitete od Cankarja do Šalamuna in Žabota ter odzivanje vseh generacij sodobnih pesnikov na najbolj akutne družbene konflikte, vojno v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni. Ta del sklepa pregled pesniške tematizacije jezika, imanentne in ključne teme moderne slovenske poezije.

 

V tretjem delu so predstavljeni rezultati raziskave najodličnejšega in najbolj kontinuirano prisotnega pesniškega žanra oz. stalne oblike – slovenskega soneta.

 

Celota skuša poglobljeno premisliti razvoj opaznih vsebinskih in oblikovnih jeder slovenske poezije, ki jih mora klasična literarna zgodovina, naravnana v historično-periodizacijske funkcije, pustiti ob strani. Študije prinašajo nove tematske in problemske perspektive in v tem bistveno dopolnjujejo shematično literarnozgodovisko preglednost.