HOJA SKOZI HIP

Knjiga spraševanj

Knjiga esejev Hoja skozi hip igralca, pedagoga, pesnika in dramatika Kristijana Mucka je zapisana v znamenju trojnosti, na katero opozarja avtor v uvodu. Razdeljena je v tri poglavja s po tremi besedili, trojnost pa najdemo tudi v neke vrste temeljnem vodilu Muckovega pisanja: različnost - dialog -istost.

Otok v grapi

Zgrabim jo, palico. Iz zidu se je odlomila. Zato je na eni strani ostro odsekana, nevarna s svojo plosko, zaokroženo konico. Zdaj sem pred vrati. Nikogar ni, čeprav so od tam prihajali mrmrajoči in grozeči glasovi, nejasen šum, neenakomerni hrum nekakšnega nasilja. A nenadoma je tu, nekdo, nad mano, pojavil se j izza ovinka na širokih stopnicah naše hiše. Napada me, ne vem kako, s čim, ogroža me, čutim, da me lahko uniči.

Ne razločim ga, prizorišče je zabrisano, a v njem so glasovi, ki naznanjajo mojo smrt. Torej ga moram. Jaz njega, sicer bo on mene. Čeprav je nekakšne jaz. Zarjovem, toda kar zmorem, je stisnjeno, onemoglo. Od groze ne morem spraviti zvoka iz pljuč. Zato pa. Zadiram vanj odlomljeno palico. Še, še. Zdaj glas. Krik. Krik. Bom umrl?

Zbudim se.

Lahko verjamem opisu svojih sanj? Tudi, če bi ne bile prepletene z neoprijemljivostjo občutij, ki ustvarjajo moro, ampak bi to bil sen na oblakih zlatega spanja?