Opis vsebine:

Bossa nova s harmoniko? S samosvojim, malo tudi slovenskim pridihom? Da, pravijo, da je to tisto, kar dela godbo skupine Bossa de novo drugačno. Prepričljivo izbran za album leta 2006 po izboru naših poslušalcev!

Zasedba

Primož Vitez, glas
Aljoša Kosor, kitara
Drago Ivanuša, harmonika
Marko Gregorič, kontrabas
Mitja Vrhovnik Smrekar, tolkala

Bossa de novo

Bossa de novo je komorna jazzovska skupina, edina slovenska zasedba, ki se ukvarja z brazilskimi glasbenimi izrazi. V ospredju njenega zanimanja je baladni jazz, zmeraj znova novi glasbeni trend, bossa nova, zmes afrobrazilskih glasbenih tradicij (samba) in cool jazza z zahodne ameriške obale. Bossa de novo prvič predstavlja to enigmatično, v vseh pogledih asimetrično glasbo slovenskemu občinstvu v različnih jezikih, zlasti pa v samoumevni, večinoma neznani portugalščini, z virtuozno harmoniko in nepredvidljivimi tolkali: ena sama akustika.

Poleg obdelav skladb najbolj bleščečih brazilskih skladateljev (Tom Jobim, Caetano Veloso, Joao Gilberto, Dorival Caymmi, Ary Barroso, Carlos Lyra) skupina v to specifično ritmiko in harmonije prireja tudi druge glasbene zvrsti, npr. jazzovske standarde in slovenske ponarodele pesmi. Zasedba vključuje nekaj vrhunskih slovenskih instrumentalistov in skladateljev in nekaj prosvetljenih bossanovističnih absolutistov. Plošča z naslovom Vivo! (Goga Musica, 2006) je nastala na dveh živih koncertnih nastopih: v radijski oddaji Izštekani letos februarja in v klubu Fraga oktobra lani.

IZŠTEKANI BOSSA DE NOVO

"Ko je samba konec petdesetih let v Riu de Janeiru srečala ameriški cool
jazz, se je rodila bossa nova. Novi val, dobesedno. Muzika z enim najbolj
prefinjenih izrazov, s težavnim ritmom, ki kakor da plava mimo, z zapleteno
harmonsko strukturo in s petjem, ki to ni, ampak je bolj podobno govoru.
Bila je skulirana, uživaška glasba srednjega in visokega razreda, ki so ji
očitali uspeh v Ameriki in to, da premalo govori o resničnem življenju
brazilskega delovnega človeka. A ko se je bossa nova v drugi polovici
šestdesetih zlila v umetniško gibanje tropicalismo, ji je bilo oproščeno.
Postala je eden kanonov brazilske in svetovne popularne glasbe.

Tudi pri nas smo jo poslušali že v šestdesetih, predvsem skozi note Jožeta
Privška, rahlo dekadentna besedila Gregorja Strniše in grlo Elde Viler. A ne
dosti, ostala je priboljšek za sladokusce.

Ko se je slovenski pevec Primož Vitez pred tremi leti odpravil na pot v
Brazilijo, je v Riu de Janeiru s tamošnjim kitaristom v tamošnjem studiu
posnel ploščo. Kar tako, na horuk. Rodila se je BOSSA DE NOVO. Sprva
enkratni podvig, ki je prerasel v skupino, ki je menjavala sestavo in se v
zadnjem času ustalila na nenavadnih koordinatah. Bossa de novo so: Primož
Vitez (glas), Aljoša Kosor (kitara), Marko Gregorič (kontrabas), Mitja
Vrhovnik Smrekar (tolkala) in Drago Ivanuša (harmonika).

Bossa nova s harmoniko? S samosvojim, malo tudi slovenskim pridihom? Da, pravijo, da je to tisto, kar dela godbo skupine Bossa de novo drugačno. Premiki v njej se
še dogajajo, vse bolj se odmika od standardne bossa nove, kar je v
repertoarju še ostaja, je manj znana. Krepi pa se druga veja: prirejanje
glasbe, ki izvirno ni bossa nova, na "bossa de novo" način. Tako ni več
presenečenje, da v njihovi izvedbi slišimo pesmi slovenskih pionirčkov, jugo
rock in italijansko kancono! "

Jure Longyka