Carla del Ponte, rojena v italijansko govoreči družini v Luganu, pravo je študirala v Bernu, Ženevi in Veliki Britaniji, kjer je diplomirala leta 1972. Del Pontejeva je septembra leta 1999 na priporočilo Kofija Anana, generalnega sekretarja OZN, postala glavna tožilka za zločine na področju nekdanje Jugoslavije in Ruande.

Carla Del Ponte je postala simbol neizprosnosti tako na sodišču, kot v pogovorih z oblastmi, predvsem Srbije in Hrvaške, ki so se skušale izogniti predaji nekaterih ključnih osebnosti haaškemu sodišču. Švicarka je v svojih govorih večkrat poudarila, da so najodgovornejši za dogodke v nekdanji Jugoslaviji Slobodan Milošević, Radovan Karadžić in general Radko Mladić in, da se bodo vsi znašli na zatožni klopi haaškega sodišča. Februarja 2000 ji je uspelo obtožiti Karadžića, Krajišnika in nekaj drugih vodilnih bosanskih Srbov za zločine in genocid, aprila pa je enotam na terenu uspelo Krajišnika tudi aretirati. Junija istega leta, ob napadih na ZRJ, se je Del Pontejeva odločila, da ne bo uvedla uradne preiskave proti Natu, vprašanje vojnih zločinov Nata pa je pustila odprto. Leta 2001 se je, po dogovoru z Natom, predala sodišču v Haagu Karadžićeva namestnica Biljana Plavšić, Del Pontejeva pa se je istega leta sestala z novim jugoslovanskim predsednikom, Vojislavom Koštunico, ki ji takrat ni odobril izročitve Slobodana Miloševića. Zaradi tega dejanja ga je Del Pontejeva neuradno obtožila sodelovanja pri vojnih zločinih. Carla del Ponte sedaj deluje pod okriljem švicarskega zunanjega ministrstva kot veleposlanica v Argentini.