Spletna trgovina Doria.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletnih storitev in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. V redu Več o piškotkih nastavljenih na strani.
Povečajte pisavoOsnovna velikostPomanjšajte pisavoNatisnite stranPošljite stran prijatelju ali znancu
KnjigarnaSplošni pogoji spletne knjigarneVizitka e-knjigarne
    
Spletna knjigarna Doria.siKnjigarna - Doria.siKnjigeCD&DVDE-BUTIKSlikeVodič za darila

ČAR VODE V SLOVENSKEM LJUDSKEM IZROČILU

ČAR VODE V SLOVENSKEM LJUDSKEM IZROČILU

Avtor: Dušica Kunaver

 

Cena z DDV: 22,21 €

 

 

Opis:

 
Koda:9789616179041
ISBN:978-961-6179-04-1
Zbirka:Pod lipo domačo
Vezava:Trda
Format:21,5 x 22 cm
Obseg:160 str.
Leto izdaje:2009
Založba:


Opis vsebine:

V knjigi Čar vode so zbrane pripovedi, povzete iz različnih virov, nekatere v izvirni, druge v skrajšani obliki.

 

Človek bi se v svojem življenjskem tempu moral kdaj tudi ustaviti , pogledati v preteklost in prisluhniti pripovedim preteklih rodov.

 

Voda je v zgodovini človeštva vedno krojila usodo ljudstev in narodov.

 

Voda je bila v pradavnini izvor življenja, trdi znanost. To drži, pritrjuje ljudsko znanje, zato štorklja, vodna ptica, še danes prinaša novorojence - novo življenje.

 

Voda je prinašalka zlata, dokazuje zgodovina. Seveda, vendar je tudi prinašalka kruha, dodaja stara ljudska pripoved.

 

Voda je naravna meja, uči zemljepisna veda. Tudi to je res, se strinja ljudska izkušnja, vendar dodaja: v vodi prebiva skrivnostni povodni mož, ki ga prestop meje vznemirja. Ne glede na to, kaj pravi znanost, pa ljudska vera trdi, da ej voda tudi prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Naš človek slavi vodo v šegah, pesmih, pregovorih, rekih in pripovedih na njihovi dolgi poti iz roda v rod.

 

Iz vsebine

 

1. poglavje: Voda – prebivališče skrivnostnih bitij

Po ljudskem izročilu so v slovenskih vodah živela razna skrivnostna bitja, od katerih ima v knjigi vsako svoje podpoglavje:

• velikani (Velikan na Kuclju, Gora Špik in potok Martuljek)

• vile (Skrivnostno jezero, Dobra vila v dolini Soče, Rojenice v Lipljenški jami

• škrati (Izvirki 'Kadi v soteski Rajnik)

• povodni mož (Kako je nastalo Cerkniško jezero, Bohinjsko jezero (pripoved), Ribniško jezero (pripoved), Gestrin v Muri, Povodni mož v Sorici, Povodni mož v Krki pri Novem Mestu)

• zmaj (Zmaj v Preserskem jezeru, Zmaj v jezeru v Matkovem kotu, Jezero v Olševi, Zmaj na Konjiški gori, Zmaj v Postojnski jami)

Jezera, potoke, studence, reke in tolmune so v davnih dneh oblikovala ta skrivnostna bitja. Tako so Blejsko jezero napolnile lepe vile, Cerkniško jezero je nastalo po nasvetu povodnega moža, prav tako Ribniško jezero na Pohorju. Potok Martuljek naj bi bil ostanek hudobnega velikana Ledenca, breg reke Poljanščice pa je oblikoval velikan, ki je živel na Kuclju.

 

2. poglavje: Voda – kazen za človekovo objestnost

Kot kazen za človekov napuh in prevzetnost ter nemoralno ravnanje je v mnogih narodih zapisan vesoljni potop. Vendar vesoljni potop ni vedno potreben, saj zadostuje že, če dolino zalijejo valovi …

Blejsko jezero (pripoved), Rabeljsko jezero (pripoved), Račevsko jezero (pripoved)

 

3. poglavje: Voda – prinašalka zdravja

Kar nekaj slovenskih zdravilnih vrelcev je po ljudskem verovanju dobilo svojo zdravilno moč od skrivnostnih bitij. Tako so Radensko slatino menda skuhale čarovnice, Čateško zdravilno vodo pa je pokazal čatež (kozlu podoben skrivnostni prebivalec naših gozdov).

Grad Kačjek pri Dobrni, Radenci (pripoved), Čatež(pripoved), Gospodična (pripoved)

 

4. poglavje: Voda – prinašalka kruha

Človek si je nekdaj zamišljal, da je bil sam del narave; nasprotno kot danes, ko smo ljudje dvignjeni nad naravo. Zato se je tudi pogovarjal z vodo, reko, vetrom, oblaki, kot s sebi enakimi bitji. Voda pa je človeku prinesla tudi žitno seme, katerega je potreboval za hrano za preživetje.

Kruh v Dravi, Kruh v Celjskem jezeru

 

5. poglavje: Voda – prinašalka zlata

Zlato in druge rudnine naj bi v naše kraje prinesla voda – zlato naj bi prinesel studenec Zlatenik na Bovškem, prav tako je zlato za slavne dražgoške zlate oltarje prinesla voda.

Zlatenik – pritok Soče, Dražgoški zlati oltarji, Zlati studenec

 

6. poglavje: Voda – rešiteljica pred zakletvami

Zlobni in kruti graščaki si po smrti niso zaslužili mirnega spanja, temveč so se še stoletja plazili po gradu kot koče in prosili kakšnega pastirčka, naj jih reši prekletstva. In marsikateremu pastirčku bi to res uspelo, če bi se tistega dne, ko se je srečal z zakleto dušo, umil z vodo ali pa vsaj z roso namočil obraz.

Grad Žamerk, Ukleti graščak pohorskega gradu, Zakleta kraljična v Reki, Zakleta deklica na Gradišču, Stara žena na ruševinah Šaleškega gradu, Grof Ulrik v vodnjaku na Celjskem gradu, Deklica na Goriškem gradu pri Velenju

 

7. poglavje: Voda – obramba proti Turkom

Jez pri Železni kaplji

 

8. poglavje: Voda – obramba proti žandarjem

Vojni ubežniki v Logarski dolini so se znali spretno skrivati pred žandarji, pri tem pa jim je pomagal domiselno izdelan sistem medsebojnega obveščanja, v katerega je bil vključen tudi šum slapov.

Vojaški ubežniki v Logarski dolini

 

9. poglavje: Voda – naravna meja

Če so ljudje gradili most je to vodnega duha vedno močno razvnelo, saj so s tem prekinili naravno mejo. Vodnega duha je bilo nato potrebno pomiriti z raznimi darovi. Pod zgrajenim mostom so kasneje stanovali povodni možje, na mostu pa so se zbirale čarovnice, zato imajo mnogi mostovi na enem koncu kapelico.

Vragov jez ob Vipavi, Gonja ob Dravi, Kamniti most v Škofji Loki

 

10. poglavje: Reka – osebnost

Človek se je nekdaj istovetil z naravo, bil je njej enak. Ogovarjal jo je in jo smatral kot sebi enakovredno bitje. Tudi reka je bila zanj osebnost z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi.

Drava, Sava, Soča, Sava pri Crngrobu

 

11. poglavje: Voda – prinašalka sreče, zdravja in blagostanja v šegah slovenske vasi

Voda je igrala veliko vlogo ob različnih praznikih in obredih:

• ob novem letu (novoletni darovi za vodo, da bi tudi naslednje leto ostala čista in da bi je bilo dovolj)

• ob pustu (v mnogih krajih še danes zažigajo Pusta ali Kurenta, ali pa ju mečejo v vodo, kar pomeni konec zime)

• na gregorjevo, 12. marca (to je praznik tržiških čevljarjev, ki so na ta dan vrgli luč v vodo, da jim ni bilo treba več delati ob luči, saj je bil dan že dovolj dolg)

• ob veliki noči (na veliko soboto naj bi imela voda zdravilno in čarodejno moč)

• na binkoštno nedeljo (mnoga dekleta so se na binkoštno jutro umivala z roso, ki naj bi imela čarodejno moč – prinašala je lepoto in zdravje)

• ob kresu (tudi kresna voda naj bi prinašala zdravje, lepoto in srečo) …

 

12. poglavje: Voda v pregovorih

Pregovori povzeti po knjigi Čar vode avtorice Dušice Kunaver, str. 115-118:

Roka roko umiva.

Tiha voda globoko dere.

Tiha voda mostove podira.

Kadar pride dež do Trsta, bo mokro za dva prsta.

Pred kresom prosi, naj deži, po kresu prosit treba ni.

Voda mu teče v grlo.

 

13. poglavje: Voda v pesmih

N'mau čez izaro, Po jezeru bliz Triglava, Dekle je po vodo šlo, …

 

14. poglavje: Čar vode – če je ni

To poglavje prinaša pripoved pisateljičinega očeta, Andreja Zlobca, ki je bil doma z Krasa. Govori o pričetku Soške fronte, med katero so vojaki pokradli vodo, zato je bilo težko za vse ljudi, še posebej za ranjence, ki so želeli le kapljico vode, da bi si rešili življenje. Od vsepovsod se je slišalo: >>Vode, wasser, viz, voda, voda, voda!<< Težko je bilo tudi zato, ker je bila najbližja reka Soča že pod Italijo, manjše rečice pa so imele suhe struge. Nato pa so Avstrijci razstrelili ljudi in zgradili vodovod, po katerem je voda prvič pritekla spomladi leta 1916 in teče še danes.

 

15. poglavje: Čar vode – danes

Avtorica v zadnjem poglavju opominja na razliko v človekovem odnosu do vode danes in nekoč. Potrebno se je zavedati, da življenje na Zemlji vendar izhaja iz vode, zato bi jo morali bolj ceniti in spoštovati, ne pa da v usahlih strugah gledamo stare štedilnike in vrečke, v iskanju za čisto vodo pa ni dovolj iti le do naše morske obale, temveč dlje, v skrite morske kotičke in na otoke. 


O AVTORJU

Dušica Kunaver, prof. angleščine in ruščine v pokoju iz Ljubljane

 

Dušico Kunaver mnogi poznamo kot zbiralko ljudskega izročila. V zakladnici njenih knjižnih objav so ljudske pesmi, pripovedke, reki in legende, tudi življenjepise najdemo vmes. Od leta 1996 je samo v zbirki Pod lipo domačo, ki izhaja v samozaložbi, izšlo 16 del. In vendar je to le sad drugotne, lahko bi rekli ljubiteljske dejavnosti, medtem ko je poklicna pot Dušice Kunaver izpolnjena s poučevanjem angleščine, z oblikovanjem izvirnih učnih gradiv, vključevanjem staršev v učenje jezika in z ozaveščanjem etičnih vidikov poučevanja. Dobitnica priznanja se zaveda, da živimo v prelomnem obdobju. Vstopamo v nove mednarodne povezave. Če hočemo biti soustvarjalci prihodnje multikulturne Evrope, ne moremo naprej brez znanja jezikov. A kako poučevati tuj jezik, da postavimo trdne temelje znanju, ne da bi ob tem nekritično prevzemali tuje kulturne vzorce?

 

Dušica Kunaver pozna odgovor. Izhajati moramo iz lastnih korenin in spoštovati pravico do drugačnosti. Zavedati se moramo, da lahko tudi mi obogatimo druge s svojo kulturno dediščino, zato jo moramo najprej poznati in se naučiti, kako jo predstaviti - na primer v angleščini. Programi, ki jih je pripravila, segajo od Vrabčje šole lepega vedenja (za najmlajše) do strokovno zahtevne Angleške poslovne korespondence. Jezikovna šola Dušice Kunaver je v znamenju barv. Mavrična bližnjica do angleščine je opremljena s knjigami, kasetami, sestavljenkami in zloženkami. Staršem je namenjen priročnik Učim se učiti. Gradiva, namenjena učiteljem, pa opozarjajo na pasti poučevanja. Pedagoška neugnanost Dušice Kunaver skorajda ne pozna meja. O temah, ki jih obravnava v svojih knjižnih delih, že več kot 15 let predava poslušalcem vseh starosti, v najrazličnejših okoljih.


Vsa dela avtorja.

 

Ključne besede:

Dušica Kunaver, čar vode, voda, pripovedi, povesti, slovensko ljudsko izročilo, etnologija, šege, navade, Slovenija, prazniki, praznični, običaji

Mnenja (Število komentarjev: 0)   Napišite mnenje
Prijavite se in vpišite svoj komentar.
Izdelek še nima mnenj. Napišite prvo mnenje.
 

Oglejte si tudi:


Knjige » Prehrana & kulinarika » Dodatki k prehrani » Pijače


Praktično zdravljenje z vodo

 

Praktično zdravljenje z vodo

William Walker Atkinson

 

Knjiga »Praktično zdravljenje z vodo« je klasika o zdravju. * Voda, osnova za življenje * Kako voda deluje, in zakaj * Pomembna vloga, ki jo voda igra v fiziološkem mehanizmu sistema * Znanstvene metode kopanja * kako odstraniti strupe ...



Knjige » Knjige za otroke & mladino » Priročniki za mlade raziskovalce


Deževni gozd

 

Deževni gozd

Mary Pope Osborne, Will Osborne

 

Z Janezkovo in Aničino pomočjo bralec spozna marsikaj zanimivega in pomembnega o plasteh deževnega gozda, osupljivem živalskem svetu, rastlinstvu, življenju v deževnem gozdu ...



Knjige » Knjige za otroke & mladino » Priročniki za mlade raziskovalce


V DEŽEVNEM PRAGOZDU - POUČEN IN POGLOBLJEN PRIKAZ ŽIVLJENJA V SVETOVNIH PRAGOZDOVIH

 

V DEŽEVNEM PRAGOZDU - POUČEN IN POGLOBLJEN PRIKAZ ŽIVLJENJA V SVETOVNIH PRAGOZDOVIH

Barbara Taylor

 

Knjiga vas z več kot 80 izrednimi fotografijami, zemljevidi in ilustracijami popelje v okolje deževnega gozda in vam nudi pravi vpogled v tamkajšnje življenje.



Knjige » Knjige za otroke & mladino » Priročniki za mlade raziskovalce


ŽIVLJENJE NA OBALI

 

ŽIVLJENJE NA OBALI

Barbara Taylor

 

Razgibane kamnite obale, vroče peščene obale, obdane s koralami, blatni izlivi rek in gozdovi mangrov so zanimivo stičišče dveh različnih okolij – morja in kopnega.



Knjige » Knjige za otroke & mladino » Priročniki za mlade raziskovalce


ŽIVLJENJE V VODI

 

ŽIVLJENJE V VODI

Barbara Taylor

 

Poučen in poglobljen pregled raznolikosti življenjskih oblik v ribnikih, na poplavnih območjih in v tekočih vodah po svetu



Knjige » Rastline & rože & vrt » Knjige o vrtu & Vrt & vrtnarjenje


Keltski vrt - Divje, zdravo, vrtnarjenje z naravo

 

Keltski vrt - Divje, zdravo, vrtnarjenje z naravo

Julia Doria

 

Pred vami je priročnik o prav posebnem vrtu. Spoznali bomo delce pozabljene veščine in hkrati umetnost oblikovanja keltskega vrta, kakršen je nekoč že obstajali tudi v teh krajih ..



e-pošta:
geslo:
 

Novi na straneh? Registrirajte se!
Pozabljeno geslo?

Košarica je prazna

Knjiga je kramp, ki bi naj razbil ledeno morje v nas.

Franz Kafka

Vaš elektronski naslov:

Knjižne novice
Mavrični mesečnik

 

Kontakt za naročila: 040 796 639  info@doria.si  |  Dodajte stran med priljubljene  |  Nastavite stran e-knjigarne za domačo stran

Spletna knjigarna Doria.si vse pravice pridržane.