Dela enega glavnih mojstrov sodobne ameriške literature, Kurta Vonneguta, so poznana po nenavadnosti, odličnem humorju, obenem pa tudi po resni etični in moralni problematiki ter prodornih socialnih komentarjih. Sirene s Titana so Vonnegutov drugi roman. Z njim je prvič pritegnil pozornost ameriške javnosti. Mnogi ga uvrščajo med njegove najboljše romane.

Dogajanje v knjigi je postavljeno v 22. stoletje. Glavni junak, najbogatejši in nemara najbolj pokvarjen človek na Zemlji, Malahija Constant, je po nenadnem bankrotu prisiljen odpotovati v vesolje. Na potovanju skozi osončje se ne odpirajo le temeljna vprašanja o smislu in namenu človeka, temveč tudi zelo konkretni odgovori nanje. Ti pa so več kot presenetljivi ...

»Kam pa greva?« je rekel Constant.
»V raj,« je rekel Skala.
»Kakšen pa je raj?« je rekel Constant.
»Tam je vsakdo srečen,« je rekel Skala, »na vekov veke ali vsaj tako dolgo, dokler se bo to vražje Vesolje še držalo skupaj. Noter, Nunc.«

O avtorju

Kurt Vonnegut se je rodil 11. 11. 1922 v Indianapolisu, v družini, ki jo je močno prizadela splošna gospodarska depresija tridesetih let. Na željo očeta je študiral biologijo in kemijo, a je študij prekinil, ko je Amerika leta 1943 vstopila v vojno. Pridružil se je vojski in kot vojni ujetnik doživel bombardiranje Dresdna. Napad je bil nepričakovan in le redki so ga preživeli. Vonnegut je bil med napadom v kleti neke klavnice in je pozneje to izkušnjo opisal v knjigi Klavnica 5 (1969). Po vojni se je vrnil v Ameriko in na University of Cgicago pričel študirati antropologijo, vendar je študij zaradi zapletov okrog izhodiščne teze za diplomo končal šele leta 1971. Danes Vonnegut velja za enega najboljših avtorjev sodobne ameriške književnosti, je tudi oster kritik ameriške družbe in politike ter prepričan pacifist. Živi in dela v New Yorku.

Vonnegutova prva literarna dela so začela nastajati v začetku petdesetih let. Prvo novelo, Player Piano, je objavil leta 1952, sledile so Sirene s Titana (1959), Mačja zibka (1963), Klavnica 5 (1969), Zajtrk prvakov (1973), Jetniški tič (1979), Galapagos (1985), Hokus pokus (1990) in Časotresk (1998), če omenimo samo tiste, ki so prevedene v slovenščino. Poleg novel in kratkih zgodb Vonnegut piše tudi drame, eseje, kritike in scenarije za televizijske igre. Po njegovi knjigi Zajtrk prvakov je bil leta 1999 posnet istoimenski film.

"Vonnegut je George Orwel, Dr. Caligari in Flash Gordon združen v eni osebi ... Norčav, a moralen nori znanstvenik." -
Time, New York