|
Opis vsebine:Ljudske pripovedi, zbrane v tej knjigi, pripovedujejo o preteklosti našega naroda. Vsaka zgodba nosi v sebi zrno resnice. Morda te resnice ne bomo našli vedno v samem dogodku zgodbe, morda je skrita v naukih, verah, uvera ali v načinu življenja in mišljenja v starih dneh.
Ne bomo našli in tudi ne bomo iskali zgodovinskih dejstev v tem mozaiku ljudskih pripovedi, a našli bomo nekaj, kar je dragocenejše. V svojih zgodbah ljudstvo obarva dogodke s svojimi barvami, jim dodaja svoja stališča, svoje sodbe in jih postavlja na občutljivo tehtnico, ki tehta dobro in zlo.
Knjiga prinaša nekakšno ljudsko kroniko, ki sledi zgodovinskim dogajanjem na naših tleh.
Naše ljudstvo si je v dolgi, težki zgodovini pisalo svojo lastno kroniko – zapisalo jo je v pripovedi, ki so prehajale iz roda v rod. V teh pripovedih je ljudski odziv na zgodovinske dogodke. Iz pripovedi izvemo, da je v antičnih časih Jazon s svojimi junaki zgradil Emono, da je naše prednike v našo deželo menda pripeljalo ajdovo zrno v času preseljevanja narodov. V fevdalni dobi so nastale pripovedi o krutih graščakih, v temni turški dobi je ljudstvo v pripovedih našlo svetle junake, kot so Peter Klepec, Miklova Zala, kralj Matjaž. ![]() O AVTORJUDušica Kunaver, prof. angleščine in ruščine v pokoju iz Ljubljane
Dušico Kunaver mnogi poznamo kot zbiralko ljudskega izročila. V zakladnici njenih knjižnih objav so ljudske pesmi, pripovedke, reki in legende, tudi življenjepise najdemo vmes. Od leta 1996 je samo v zbirki Pod lipo domačo, ki izhaja v samozaložbi, izšlo 16 del. In vendar je to le sad drugotne, lahko bi rekli ljubiteljske dejavnosti, medtem ko je poklicna pot Dušice Kunaver izpolnjena s poučevanjem angleščine, z oblikovanjem izvirnih učnih gradiv, vključevanjem staršev v učenje jezika in z ozaveščanjem etičnih vidikov poučevanja. Dobitnica priznanja se zaveda, da živimo v prelomnem obdobju. Vstopamo v nove mednarodne povezave. Če hočemo biti soustvarjalci prihodnje multikulturne Evrope, ne moremo naprej brez znanja jezikov. A kako poučevati tuj jezik, da postavimo trdne temelje znanju, ne da bi ob tem nekritično prevzemali tuje kulturne vzorce?
Dušica Kunaver pozna odgovor. Izhajati moramo iz lastnih korenin in spoštovati pravico do drugačnosti. Zavedati se moramo, da lahko tudi mi obogatimo druge s svojo kulturno dediščino, zato jo moramo najprej poznati in se naučiti, kako jo predstaviti - na primer v angleščini. Programi, ki jih je pripravila, segajo od Vrabčje šole lepega vedenja (za najmlajše) do strokovno zahtevne Angleške poslovne korespondence. Jezikovna šola Dušice Kunaver je v znamenju barv. Mavrična bližnjica do angleščine je opremljena s knjigami, kasetami, sestavljenkami in zloženkami. Staršem je namenjen priročnik Učim se učiti. Gradiva, namenjena učiteljem, pa opozarjajo na pasti poučevanja. Pedagoška neugnanost Dušice Kunaver skorajda ne pozna meja. O temah, ki jih obravnava v svojih knjižnih delih, že več kot 15 let predava poslušalcem vseh starosti, v najrazličnejših okoljih. Vsa dela avtorja. ![]()
Ključne besede:legende, bajke, zgodbe, pravljice, pripoved, slovensko ljudsko izročilo, ljudski običaji, kulturna dediščina, lipa, pod lipo, slovenski narod, slovenske korenine, etnologijaPrijavite se in vpišite svoj komentar.
Izdelek še nima mnenj. Napišite prvo mnenje.
Oglejte si tudi:Knjige » Leposlovje » Izreki & modrosti
Knjiga na poljuden način opisuje življenje pod Šmarno goro nekoč, in to tisti del, ki si ga je prebivalstvo zapisalo v ljudski spomin Knjige » Etnologija » Slovensko ljudsko izročilo
Šege in pesmi pod lipo domačo - od prosinca do grudna Dušica Kunaver, Brigita Lipovšek
Knjiga prinaša bogastvo slovenske ljudske kulturne dediščine. Šege razporeja po mesecih, od januarja do decembra, jih povezuje s pesmimi in ilustrira s starimi risbami. Knjige » Etnologija » Slovensko ljudsko izročilo
Dušica Kunaver, Brigita Lipovšek
Vsaka ljudska pripoved skriva v sebi zrno neke davne resnice. Tam, kjer je danes Blejsko jezero, v starih časih ni bilo vode, ampak dolina ... |
![]() |
![]()
![]()