Opis vsebine:

Socialno politični manifest

"Ko je ženska kurba - Ko je moški peder" je izbor kolumen, ki jih je Vedrana Rudan pisala za hrvaški tednik Nacional. Objavljati jih je prenehala le malo preden je bil ubit njegov lastnik Ivo Pukanić, ki je s svojim pisanjem in z urednikovanjem odkrival zveze med politiko, kapitalom in mafijo tako v svoji državi kot tudi v soseščini.

V takšen tednik je sodilo tudi pisanje Vedrane Rudan, ki je artikulirala socialno-politično problematiko. Zaradi svojega pisanja pa tudi izjav na televiziji je morala kar nekajkrat pred sodnika, saj so jo tožili »ugledni« hrvaški generali in politiki. Da so bolj moteče njene družbenokritične izjave kot jezik, se je izkazalo, ko je v eni od hrvaških televizijskih oddaj v kolumni kritično govorila o zadnjih izraelsko palestinskih spopadih, zaradi česar je bila odpuščena.

Njena dela (tudi romani Uho, grlo, nož, Ljubezen na zadnji pogled, Črnci v Firencah) so zmeraj odslikava sedanjih družbenih razmer in razmerij. V času, v katerem na najbolj vplivnem področju, na medijski sceni, prevladuje senzacionalizem, se zdi, da so učinkoviti samo »trši« prijemi, ki (lahko) nosijo svoje sporočilo.

Kot nekdanja novinarka se avtorica zaveda, da so drugačni protesti proti družbenim krivicam, temnim stranem hrvaške vojne in tranzicije ter nasilju v svetu, kjer prevladuje zunanja podoba nad vsebino in kjer je senzacionalizem nad analitičnostjo, obsojeni na ždenje na zaprašenih policah, ali kvečjemu na kakšno akademsko opombo. Tovrstno ravnanje bi morda lahko opredelili kot jezikovno in stilistično mimikrijo, ki je tako kot vse druge oblike družbene mimikrije delovanje, s katerim se skuša s simulacijo ali desimulacijo povečati možnost uspeha v družbenem okolju, pri čemer gre pri Rudanovi predvsem za to, da je sporočilo v dobi neštetih šumov dovolj slišno.

V knjigi avtorica ostrega peresa obravnava teme, kot so staranje, kult mladosti in lepote, nasilje nad ženskami, tradicionalna delitev del na moška in ženska, mačizem, vzorci obnašanja v konzervativni družbi, politična korupcija, splav, tisk, čas zločinov in pozabe, hrvaška vojna, šport in navijači, hrvaška katoliška cerkev, odnos do očeta, socialne razmere v času tranzicije … Grdost in vulgarnost, je zapisala recenzentka Jagna Pogačnik v

Jutarnjem listu, sta posledici ranljivosti. Gre za oster, kritičen pogled na svet: »Ne vem kolikič po vrsti naši politiki, akademiki in duhovniki zločin prikazujejo kot herojsko dejanje, zločince kot heroje, heroje kot ubožce, navadne državljane pa kot bedake. In zastonj so naši klici, preklinjanja, prošnje. Zastonj prosimo za milost akademike in politike, prosimo lopove, ki so pokradli vse, nam odrli kožo s hrbtov, uničili preteklost in prihodnost. Le kaj še hočejo?«
Kratek pogled na bloge in druge odmeve na njeno pisanje odkriva, da so bile njene kolumne in knjige brane, da pa so povzročale zelo ambivalentne odzive: hrvaški nacionalisti npr. so zapisali, da je kurba in Srbkinja (kar je bila v času, ko je bila »hrvaškost« največja vrlina, zanje zmerljivka), žalili so jo na osebni ravni, imenovali so jo porno pisateljica, na bosanskem blogu pa je zapis o tem, da bi si Vedrano Rudan morali izmisliti, če je ne bi bilo, in tudi, »da percepcija ženske, kot jo doživlja sodobni moški, ni dosti drugačna od tega, kar je napisala, in da so kritike dvolične«. In še en pogled na tovrsten zapis: »Izbrala je vlogo čarovnice /…/ in artikulirala enega najmočnejših socialno političnih manifestov.«
Ko je ženska kurba, ko je moški peder je knjiga – klepsidra, ki se bere z obeh strani; na eni so »ženske« teme, na drugi »moške«, z obojimi pa jezno in ostro odgovarja na sedanja dogajanja, ki so sicer usidrana v vsakdanjosti sosednje države, pa vendar splošna.

 
In Hrvaška je čisto blizu …

Odlomek:

"Interes hrvaške katoliške cerkve je neprestano usmerjen v žensko mednožje. To je lahko razumeti. Mladi, frustrirani samci, obsedeni s spermo, ki je ne smejo razliti niti v sanjah, razmišljajo s kurcem, ki bi ga morali imeti samo za lulanje. Bivši samci pa so potrti zaradi tega, ker jim ta služi samo za lulanje, ne zato, ker je to njihovo žrtvovanje za boga, in ne zato, ker je to božja volja. Ko stopijo skupaj nadrkani samci, ki takšni ne bi smeli biti, in samci visečih pimpkov, ki bi želeli biti kot oni drugi, čeprav je to nesmiselno, če si katoliški duhovnik, gorje pičkam. Gorje tudi tistim, ki se zavzemajo za splav, umetno oploditev, oploditev samskih, istospolno ljubezen, ljubezen brez blagoslova, kondome, pilule, nosečnostne teste … "

O AVTORJU