Prejšnje obdobje ustvarjanja skupine Tolovaj Mataj, ki se je zaokrožilo leta 1999, je bilo zaznamovano z glasbo obrobnih slovenskih pokrajin. Poseben poudarek je skupina namenjala glasbi slovenske Istre, od koder sta prihajala nekdanja člana zasedbe Marino Kranjac in Dario Marušič. Leta 2000 se je skupina spet bolj posvetila glasbenemu izročilu osrednjih slovenskih pokrajin, čeprav še vedno izbira med redkeje obravnavanim etnomuzikološkim materialom.

V triu se je igranje še bolj oklenilo tradicionalnih izvajalskih praks podobnih zasedb, ki jih poznamo iz terenskega gradiva, npr. Bratov Žagar iz Žage pri Bovcu in Trio ščulci iz vasi škofi v Slovenski Istri. Skupina Tolovaj Mataj jih s svojim znanjem vešče nadgrajuje in razvija v smeri prvinske izkušnje godčevskega muziciranja. Gre za iskanje izvirnih glasbenih impulzov, ki so 'vgrajeni' v ljudsko glasbo in jih skuša skupina obuditi hkrati z natančno rekonstrukcijo etnomuzikološkega materiala. Tako stari ljudski glasbi doda nov zven, ne da bi se zanašala na žanrske obrazce sodobnih glasbenih zvrsti. V podoživljanje glasbene tradicije glasbeniki skupine Tolovaj Mataj vnašajo svoje lastne izkušnje, s čimer se staro v njihovem igranju pomeša z novim in se tako približa sodobnemu poslušalcu.

»Glasba - katerakoli in kakršnakoli - je skupna človeška dediščina in vrelec najrazličnejše žive ustvarjalnosti. Nihče si je ne more lastiti ali predpisovati njenih oblik. Med njimi je tudi tista, ki jo prepoznavamo kot ljudsko. Njeno drugotno življenje je lahko izjemno raznoliko, pa naj najdemo njene odmeve v umetni ali popularni glasbi, pri harmonikarjih ali rokerjih. Tolovaj Mataj ponuja enega izmed njenih obrazov. Ne, to ni izvirna ljudskogodčevska zasedba, to je preprosto Tolovaj Mataj, ki gode za naša ušesa. In pete.« - Rajko Muršič, iz spremne besede

Tolovaj Mataj

 

Skupina Tolovaj Mataj obstaja od leta 1994, trenutno jo sestavljajo Peter Kus, Jernej P ečakin Roman Ravnič, vsi trije glasbeniki z mnogimi izkušnjami na področju ljudske in ljudsko preporodne glasbe. Izvajajo pesmi in plesne viže s celotnega slovenskega kulturnega prostora, še posebej pa jih privlačijo obrobja. Viže, ki jih člani skupine spoznavajo tako pri neposrednem terenskem delu in muziciranju z ljudskimi godci kot tudi ob arhivskem delu na podlagi transkripcij in posnetkov, so izhodišče njihovega lastnega ustvarjalnega godčevstva. Cilj delovanja skupine ni posnemanje ljudske glasbe, temveč ohranjevanje njenega večno spremenljivega bistva.