Opis vsebine:

»V Notranjem stoji vas, Vrh po imenu. V tej vasici je živel v starih časih Krpan, močan in silen človek. Bil je neki tolik, da ga ni kmalu takega. Dela mu ni bilo mar, ampak nosil je od morja na svoji kobilici angleško sol ...« Tako se začenja pripoved o Martinu Krpanu, ki ji na naši zvočni knjigi daje poseben čar prav barvita, hudomušna in tenkočutna interpretacija Staneta Severja.

Zdaj ju imamo oba. Za zmeraj. Drznega, robatega in srčnega Krpana v pripovedi igralskega mojstra Severja, ki je s svojo neponovljivo odrsko prezenco in izjemnim občutkom za najbolj subtilne razsežnosti jezika zaznamoval slovensko gledališče in film.

Zgodba, ki je bila del otroštva vas, staršev, lahko postane tudi spremljevalka vaših otrok.

V publikaciji Dodatna didaktična gradiva 2001/02 Zavoda RS za šolstvo je Severjev Martin Krpan označen kot priročnik za osnovnošolske učitelje in gradivo za šolske knjižnice; kot dodatno učno gradivo pa ga priporočajo tudi srednješolcem.

»Prepričan sem, da ob poslušanju Severjevega Krpana celo minister Gregor ne bi ostal tiho.« - Gorenjski glas

»Stane Sever je opravil svoje delo mojstrsko. Hvala! Poslušanje pokaže, kolikšen in kako spregledan del narodnega bogastva so tudi zvočni posnetki govorjene besede starih mojstrov, in pri Sanjah jih bezajo iz teme z entuziazmom, ki jim ga lahko samo zavidam.« - Miha Mazzini, Delo

Fran Levstik

 


1883–1887

 


Pisatelj, pesnik in kritik Fran Levstik se je rodil v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah 28. 9. 1831 in umrl 16. 11. 1887 v Ljubljani. Gimnazijo je končal v Ljubljani, študiral bogoslovje v Olomoucu (1854–55), na Dunaju je hotel študirati tehniko, a se je kmalu vrnil domov, kjer je bil domači učitelj, nato tajnik tržaške Slavjanske čitalnice, urednik lista Naprej, 1864–65 je bil prvi tajnik Slovenske matice, dve leti je delal pri Wolfovem slovarju, 1870 na Dunaju izdajal list Pavliha, nazadnje delal pri prevodu državnega zakonika (1871–72) in kot skriptor v licejski knjižnici.

Bil je pesnik, pripovednik, literarni kritik, časnikar in začetnik mladoslovenskega gibanja. Kulturne osnove slovenstva je prenovil in jih izoblikoval po meri 19. stoletja. Z deloma Popotovanje iz Litije do Čateža (1858), Napake slovenskega pisanja in z različnimi kritičnimi spisi je zakoličil slovstveni program, ki je bil temelj našemu literarnemu ustvarjanju v 19. stoletju, čeprav je bil odmaknjen od sočasnih evropskih kulturnih iskanj.

Kot primer uresničitve svojih literarnih načel in napotkov za pisanje proze je Levstik napisal povest Martin Krpan z Vrha (SG 1858). V skladu s svojimi pogledi na potrebe slovenske književnosti je Levstik napisal še veseloigro o ženitnih zapletih na vasi (Juntez, 1855) in priredil in dopolnil Jurčičevo zgodovinsko tragedijo Tugomer (1876).

Stane Sever

 


1914–1970

 


Gledališki in filmski igralec ter pedagog Stane Sever se je kmalu po prihodu v ljubljansko Dramo 1937. leta uvrstil med vodilne igralce največjega slovenskega gledališča in njegovim odrskim deskam je ostal zapisan vse do leta 1968.

Njegove igralske stvaritve so zajemale široko paleto človeških značajev in so žanrsko prehajale od antične tragedije do moderne drame pa vse do komedije ter groteske. Veliko je snemal tudi za radio (številne radijske igre, recitacije), film (Na svoji zemlji Franceta štiglica, Vesna Františka Čapa, Samorastniki Igorja Pretnarja, Sedmina Matjaža Klopčiča) in televizijo (v zavest slovenskega gledalca se je med drugim za zmeraj zapisal s svojo izjemno igralsko stvaritvijo, likom ostarelega slikarja Goye v televizijski igri Gluhi mož na meji ter z likom Boccaccia v nanizanki Dekameron).

Od leta 1950 je bil honorarni predavatelj za dramsko igro in umetniško besedo, od leta 1966 pa izredni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Za svoje ustvarjanje je dvakrat prejel Prešernovo nagrado.