Umetnost življenja - Klasični priročnik o kreposti, sreči in učinkovitosti

Opis vsebine:

Knjiga Umetnost življenja je stvaren, umerjen kontrapunkt burnim časom ter zakladnica večno dobrih nasvetov, modrih kot očaki, zemeljskih kot dao.

Grški filozof Epiktet je ustanovil ugledno šolo stoiške filozofije, ki poudarja, da ljudje ne moremo vplivati na življenje, ampak samo na to, kako se nanj odzivamo. Bralci se z udejanjanjem triindevetdesetih domiselnih, modrih in nazornih navodil, ki sestavljajo Umetnost življenja, naučijo uspešno spopadati z izzivi vsakdanjega življenja ter z naklonjenostjo sprejemati neizogibne življenjske izgube in razočaranja.

Dogodki so neosebni in neopredeljivi

Kadar razmišljate o prihodnosti, vedite, da se vsi položaji razvijejo, kot se, ne glede kaj mislimo o njih. Vodijo nas naši upi in strahovi, ne pa dogodki sami.

Nedisciplinirani ljudje, ki jih ženejo osebne antipatije in simpatije, so večno na preži za znamenji, s katerimi gradijo ali krepijo svoje nepreverjene nazore in mnenja. Dogodki sami so neosebni, razumni ljudje pa se nanje nedvomno lahko odzivajo sebi v prid in tako tudi morajo ravnati.

Namesto da dogodek poosebite (»To je moja zmaga«, »To je bila njegova napaka«, ali »To je moja nesreča«) in gojite temne misli o sebi ali človeški naravi, se potrudite in določene vidike dogodka obrnite v dobro sebi. Ali ima dogodek prikrito dobro plat, ki jo lahko opazi vešče oko? Bodite pozorni; bodite detektivi. Mogoče boste izluščili nauk, ki ga boste lahko uporabili pri podobnih dogodkih v prihodnosti.

Prav nič nam ne more preprečiti, da ne bi pri katerihkoli dogodkih, naj so na videz še tako strašni, iskali te skrite priložnosti. Če tega ne počnemo, nas izdaja domišljija. Toda iskanje priložnosti v položajih zahteva veliko poguma, kajti večina ljudi okoli vas vztraja pri zelo grobem tolmačenju dogodkov: uspeh ali neuspeh, dobro ali slabo, prav ali narobe.

Te poenostavljene črno-bele kategorije zasenčijo ustvarjalnejša – in koristnejša – tolmačenja, ki nudijo veliko več prednosti in so znatno zanimivejša.
Moder človek ve, da je nesmiselno projicirati upe in strahove v prihodnost. To vodi le do melodramatičnih predstav v duhu in izgube časa.

Hkrati pa se ne smemo zgolj pasivno prepuščati prihodnosti in temu, kar prinaša. Če ne storimo ničesar, se tveganju ne izognemo, ampak ga povečamo.
Smiselno je razumno načrtovanje in pripravljanje na okoliščine, ki bodo nastopile.

Ustrezno se pripraviti na prihodnost pomeni izoblikovati si dobre osebne navade. To lahko dosežemo z dejavnim prizadevanjem za dobro v vseh podrobnostih vsakdanjega življenja in rednim preverjanjem svojih motivov, s čimer poskrbimo, da jih ne zavirajo strah, pohlep in lenoba. Če ravnate tako, vas zunanji dogodki ne bodo spodnašali.

Urite svoje namere, namesto da se slepite, da lahko vplivate na zunanje dogodke. Če vam pomagata molitev ali meditacija, ju vsekakor uporabljajte. In kadar s svojim razumom ne morete do odgovorov in ste izčrpali druge možnosti, poiščite božji nasvet.

 
Kaj je »dober« dogodek? Kaj je »slab« dogodek? To ne obstaja! Kakšen je dober človek? Tak, ki dosega mirnost tako, da se ima ob vsaki priložnosti navado vprašati: »Kaj je zdaj prav, da storim?«

O AVTORJU