"Arhetipski miti vedno odkrivajo način, usmerjenost življenja, utemeljenega na njegovi vsebini, v kateri je skrita ali se odraža usmerjenost in pot skozi prostor in čas neke človeške združbe. Azteška prestolnica Tenočtitlan je zgrajena na povsem edinstven način. Širil se je iz obrobja v notranjost, v čistem nasprotju z načinom gradnje mest, ki se širijo iz centra navzven. Takšna kot so jo opisali osvajalci in jo odkrivajo arheologi je trden dokaz, da njeni graditelji niso prišli na jezero Teško-ko po naključju kot iskalci svojega prostora pod Soncem.

S seboj so prinesli znanje in vedenje kakšen prostor naj iščejo, kje bodo njihove energije usklajene z njim. Zato jim ni odvzel poguma zanikrn, zamočvirjen otoček, kamor so prišli po navodilih svojega Boga in trdno vero vanj. V enakih razmerah in enakih okolnostih kot so bile v času gradnje Tenočtitlana bi takšen podvig bil težko dosegljiv tudi z najsodobnejšo tehnologijo.

Azteki niso bili številno ljudstvo in težko si je zamisliti, kako so na zamočvirjenem zemljišču z vodami obdanega otočka, na podlagi, ki so jo morali najprej utrditi, zgradili bleščečo metropolo, ki je osvajalcem dobesedno ustavila dih, saj so evropska mesta v takratnem času bila vse prej kot higiensko in urbano urejena.

Odkod so dovažali material za trdno stojišče svojemu mestu, odkod so dovažali material za svoje bleščeče palače in svetišča, kako so razvili z ničemur primerljivo agrikulturo, v kateri so iz divjih rastlin vzgojili vrsto užitnih plodov od stročnic, buč, paprike, paradižnika, sadnih dreves in mnoštva drugih vrtnin, kako so prepletli jezero s plavajočimi vrtovi- činampami, ustvarili med njimi prekope v geometrijsko ravnih linijah in vrsto plovil, s katerimi so se prevažali po njih.

Njihova kozmologija je občudovanja vredna, njihov koledar še ni v celoti razvozlan. Razvili so dovršeno zlatarsko, likovno-slikarsko in kiparsko umetnost, ustvarili lastno pisavo in z njo popisali nešteto kodeksov, ustvarili v vsakem mestu državne biblioteke. Vse to v borih 152 letih, kolikor jih njihovemu cesarstvu prizna uradna zgodovina ...?

In kaj je naša visoka razvitost ustvarila v 150 letih? No, pa nikar se ne podcenjujmo. Tudi naša civilizacija, ki ni nikoli združevala zemeljskega in kozmičnega ima kaj pokazati: V dveh tisočletjih je onesnažila planet kot nobena pred njo, zaradi njene znanosti in tehnologije, zaradi onesnaževanja Zemlje je izumrlo nešteto oblik planetarnega življenja in vsakodnevno izumira.

Šteli smo azteške človeške žrtve, svojih nismo, ker jih enostavno ne bi mogli prešteti. Nismo jih žrtvovali bogovom za nepretrganost življenja, kot so to počeli Azteki, žrtvovali smo jih in žrtvujemo, iztrebljali smo jih in jih iztrebljamo s pravico močnejšega za svoje »svetle cilje«.

V enem samem stoletju smo sestopili iz kočije in se vkrcali v raketo, kot je ugotovil stari Dupor iz Korčule, potrkali smo na Luno, naredili atomsko bombo in z njo pobili žene, otoke in starce Hirošime, živimo v etičnem kalopsu in nad glavo nam visi Demoklejev meč lastnega uničenja. Je kje obstajalo ali obstaja civilizacija z bolj »napredno« bilanco...."