Opis vsebine:

Srednjeveška utrdbena arhitektura na Slovenskem

Če je v srednjem veku grad pomenil zaščito njegovim in deloma okoliškim prebivalcem ter tako omogočal njihovo samoohranitev, pa se je v zgodnjem novem veku uveljavilo stališče, da je samoohranitev ljudi odvisna predvsem od njihove oborožitve.

Človeška bit je postala oborožena bit.

Thomas Hobbes je v I7. stoletju zapisal: »Kdor gre spat, zaklene vrata; kdor potuje, vzame s seboj orožje zaradi strahu pred roparji. Države ščitijo svoje meje s trdnjavami, svoja mesta z obzidji, in to vse v strahu pred sosednjo državo.« Razvili so se veliki fortifikacijski sistemi, s katerimi je bilo slovenskemu ozemlju k sreči prizaneseno.

Ostali pa so gradovi, dvorci in kmečka utrdbena arhitektura, izražena v obliki taborov, ki so izgubili svojo funkcijo. O čem torej pričajo gradovi, utrdbe, tabori in mestna obzidja?