Opomba:

Opis vsebine:

Leta 1962, dve leti po vrnitvi prve slovenske himalajske odprave na Trisul, sta dva člana te odprave, alpinist Aleš Kunaver in novinar Zoran Jerin, odšla na pot po vzhodnem Nepalu. O tej poti je Jerin napisal knjigo, Kunaver pa posnel film.

Leta 1962 je dežela Šerp še živela svoje starosvetno, od sveta izolirano življenje, saj je komaj 12 let poprej Nepal po dolgih stoletjih odprl svoje meje. Kunaver je film posnel in napisal zanj besedilo, a med montažo se je zaradi nepojasnjenih razlogov izgubil. Štirideset let pozneje se je čudežno našel in je sedaj na ogled s skoraj polstoletno zamudo.

Vrednost filma pa ni le v prikazu prvobitne podobe dežele Šerp, ampak je pomemben tudi za zgodovino slovenskega in svetovnega alpinizma. Osnovna naloga, ki jo je imel Kunaver na poti po Nepalu leta 1962, je bila: ogled ciljev za prihodnje slovenske himalajske odprave. S travnika pod samostanom Tjangboče se je zato zagledal v trojico osemtisočakov, v južno steno Lotseja in v stene njegovih dveh sosedov, Makaluja in Everesta.

 
V naslednjih devetnajstih letih so se slovenske prvenstvene smeri začrtale v stenah vseh teh treh osemtisočakov in vizija, ki je zrasla na travniku pod Tjangbočejem, se je uresničila.