Opis vsebine:

Lho-tse pomeni južna gora, gora, ki stoji južno od najvišje gore sveta. Skupaj z Everestom in Makalujem Lhotse oblikuje »tretji Zemljin pol« - tam se naša Zemlja najviše dviguje proti nebu.

Skoraj dvajset let (1973-1990) je bila južna stena Lhotse največji alpinistični izziv na svetu, stena, v kateri so leto za letom zveneli klini najboljših alpinistov sveta. Aleša Kunaverja je ta stena »začarala« že leta 1962. Postavil jo je na obzorje slovenskemu alpinizmu in tja vodil svoje odlične prijatelje.

»Tritisoč metrov skale in ledu je lahko izziv, prijatelj, sovražnik in še marsikaj.  Zame so bile to sanje od tedaj, ko sem to steno prvič videl.«

Leta 1981, po vzponih v južni steni Makaluja in v zahodnem grebenu Everesta, je čas za vstop v južno steno Lhotseja dozorel. »Baterije zmrzujejo, cepini se lomijo, šotori se trgajo, kisikove maske zmrzujejo, fotoapati in višinomeri ne delajo - le človek vzdrži.«

Četudi so plazovi in viharji že davno izbrisali sledove bitk za vsak meter te mogočne stene, je vendar po njenih navpičnih strminah neizbrisno začrtana smer, ki se pod vrhom razdeli v dve smeri: ena vodi na rob stene na zahodnem grebenu (1981), a druga po steni na vrh gore (1990). Slovenska trilogija na tretjem Zemljinem polu je s tem končana. Tri prvenstvene smeri v stenah treh osemtisočakov  (Makalu -Everest-Lhotse) nosijo slovenska imena in pripadajo narodu, zapisanemu goram.