Opis vsebine:

Po prvencu Žaba v loncu in drami Vse življenje Andreja Zelinka nadaljuje svoj opus z romanom Pred ograjo, v katerem vprašanje o meri in mejah eksistence še najbolj dosledno pride do izraza. Spremljamo tri protagonistke, ki se ob bližnjem srečanju s smrtjo morajo soočiti s vprašanjem o svojem lastnem življenju, koliko ga je in koliko bi ga pravzaprav želele.

Tri protagonistke so pravzaprav trije (skrbno izbrani) različni eksistenčni modusi, trije različni odgovori na izzive življenja in vprašanje je, ali bodo tako različni tudi njihovi odgovori na tisto ključno vprašanje, koliko je moje življenje resnično vredno (zame). V romanu pa je bistvena pozicija četrte, s katero se vse tri znajdejo v isti sobi v bolnišnici po splavu in o kateri ne zvemo kaj dosti, razen bistvene informacije, da kmalu po splavu naredi samomor.

Njena smrt ostane prazna točka, ki je ni mogoče opomeniti, saj je vsak možen pomen umrl skupaj z njo, v to točko pa se naseli to ključno vprašanje. Protagonistke se namreč udeležijo njenega pogreba in po njem odidejo naprej vsaka po svoji poti, ampak zdi se, da odslej stopajo po isti poti, po poti samopremisleka, po poti iskanja odgovorov na prav tisto ključno vprašanje. Andreja Zelinka je sicer mojstrica atmosfere in pogleda pod povrhnjico navidez banalne vsakdanjosti, njena pripoved pa na temeljna vprašanja, ki jih odpira, vsekakor ne daje enoznačnega odgovora.

To so namreč vprašanja, ki se vsakomur na zemeljski obli zastavljajo vsak dan znova in vsakdo si mora odgovore nanje poiskati sam. Robert Titan Felix