Opis vsebine:

D. W. Winnicott (1896–1971) je bil britanski pediater, psihiater in sociolog, soutemeljitelj neodvisne objektnorelacijske šole, danes pa velja za enega najpomembnejših britanskih psihoanalitikov, čigar dognanja so vplivala na več generacij otroških psihiatrov in psihologov.

Pričujoča knjiga velja za klasiko na področju poljudne psihoanalitične literature, v njej pa avtor analizira osnovne odnose, ki se vzpostavijo v najzgodnejšem otroštvu. Kot najpomembnejšega med njimi izpostavlja tistega med materjo in dojenčkom, ki je po Winnicottu temelj človekove osebnosti. V neposrednem in vsakdanjem jeziku govori tudi o vsakdanjih temah, povezanih z dojenčkom, od hranjenja, joka, igre in vzpostavljanja otrokove neodvisnosti do kompleksnejših, kot sta laganje in kraja.

Ob različnih obravnavanih temah avtor izpostavlja prirojene starševske veščine in jih ločuje od tistih, ki se jih je treba priučiti. V poglavjih o kontroverznih temah – izvoru otroške agresivnosti, strahu, o pretirani odvisnosti od staršev in njenih posledicah za odraslost ter o prirojenem otroškem čutu za moralnost – se razkriva Winncottova pronicljivost in poglobljen vpogled, pridobljen v letih prakse.